Supreme Court dismisses appeal claiming reduced culpability for attempted murder, ruling sentencing within statutory limits is final.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for a retrial of the final judgment. The defendant argued that the court failed to sufficiently consider diminished capacity, extreme anger, and provocation as mitigating factors. The court held that the sentence fell within the statutory range for attempted murder and that mitigation for reduced capacity is discretionary, not mandatory.
Legislator headnote
AI generatedčlen 12/II KZ SFRJ; člen 47 KZ RS: The possibility of granting a mitigated sentence for acts committed with significantly diminished capacity is discretionary, and factors constituting the crime itself do not automatically serve as mitigating circumstances.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Možnost, da se v primeru, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v bistveno zmanjšani prištevnosti, storilcu izreče omiljena kazen, je po zakonu le fakultativna (člen 12/II KZ SFRJ), torej prepuščena presoji sodišča, ali naj tako omiljeno kazen izreče ali ne. Nadaljnji okoliščini, na katere se še sklicuje zahteva, to je, da je obsojenec storil kaznivo dejanje v hudi razdraženosti in izzivanju oškodovanca, pa sta znaka kaznivega dejanja uboja na mah in zato načelno niti ne prihajata v poštev še kot olajševalni okoliščini pri odmeri kazni za to dejanje.
[OBRAZLOŽITEV]
S sodbo Temeljnega sodišča v zvezi s sodbo Višjega sodišča, je bil obs. spoznan za krivega kaznivega dejanja umora po členu 46/I KZ RS v zvezi s členom 12/II KZ SFRJ in obsojen na 7 let zapora. Ob reševanju zahteve zagovornika za izreden preizkus pravnomočne sodbe je Vrhovno sodišče RS s svojo sodbo navedeni sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem sojenju je bil obs. najprej s sodbo Temeljnega sodišča, ponovno spoznan za krivega kaznivega dejanja umora po členu 46/I KZ RS v zvezi s členom 12/II KZ SFRJ in obsojen na 6 let zapora, vendar je bila ta sodba s sklepom Višjega sodišča razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Končno je bil obs. z uvodoma navedenima sodbama spoznan za krivega le še kaznivega dejanja uboja na mah po členu 47 KZ RS v zvezi s členom 12/II KZ SFRJ in obsojen na 4 leta in 6 mesecev zapora. V izrečeno kazen mu je bil vštet pripor, dočim je bil plačila stroškov kazenskega postopka oproščen.
V novi zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe zagovornik uveljavlja, da je sodišče premalo upoštevalo to, da je obsojenec dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, v hudi razdraženosti in izzivanju oškodovanca, skratka, premalo je upoštevalo stopnjo njegove kazenske odgovornosti. Zato meni, da sta podani kršitvi določb člena 365 točki 3 in 5 ZKP ter predlaga, da se obsojencu z uporabo omilitvenih določb kazen zniža do minimalno zagrožene kazni.
Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.
Zagovornik ob trditvi, da je bila kršena določba člena 365 točka 3 ZKP, ne navaja, katere so okoliščine, zaradi katerih bi bil v obravnavanem primeru izključen kazenski pregon oziroma podane druge, v tej določbi navedene kršitve. Kaj takega pa ni našel niti senat Vrhovnega sodišča RS, ko je presojal napadeno pravnomočno sodbo v luči navedb zahteve. Zato ta kršitev kazenskega zakona ni podana.
Prav tako pa ni podana niti kršitev določb člena 365 točka 5 ZKP. Za kaznivo dejanje uboja na mah je namreč v členu 47 KZ RS predpisana kazen zapora od enega do deset let. Kazen štirih let in šest mesecev je bila torej obsojencu izrečena v zakonsko določenih okvirih. Pri tem velja poudariti, da je možnost, da se v primeru, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v bistveno zmanjšani prištevnosti, storilcu izreče omiljena kazen, po zakonu le fakultativna (člen 12/II KZ SFRJ), torej prepuščena presoji sodišča, ali naj tako omiljeno kazen izreče ali ne. Nadaljnji okoliščini, na katere se še sklicuje zahteva, to je, da je obsojenec storil kaznivo dejanje v hudi razdraženosti in izzivanju oškodovanca, pa sta znaka kaznivega dejanja uboja na mah in zato načelno niti ne prihajata v poštev še kot olajševalni okoliščini pri odmeri kazni za to dejanje.
Po povedanem se pokaže, da vse kar navaja zagovornik v svoji zahtevi, z njegovo trditvijo, da je bila premalo upoštevana stopnja obsojenčeve kazenske odgovornosti vred, pomeni le izpodbijanje primernosti v rednem kazenskem postopku izrečene kazni (člen 363 v zvezi s členom 367/I ZKP). To je sicer predmet rednega pritožbenega postopka, ne more pa biti več predmet izrednega pravnega sredstva, kot je zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe (člen 427 ZKP). Po povedanem v napadeni pravnomočni sodbi nista bili zagrešeni kršitvi kazenskega zakona, ki ju je uveljavljal zagovornik. Zato njegova zahteva ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti (člen 429 v zvezi s členom 421 ZKP).
Določbe KZ SFRJ in ZKP prejšnje Jugoslavije so bile v tej odločbi uporabljene v zvezi s členom 4/I ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).