Legislator Case Law & Legislation
Sklep IV Ips 80/93 ECLI:SI:VSRS:1994:IV.IPS.80.93 AI generated

Court dismisses request for judicial protection as inadmissible due to fine below statutory threshold for self-employed individuals.

Case Number Sklep IV Ips 80/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for judicial protection, ruling it inadmissible. The defendant, a self-employed truck driver, had been fined 8,500 SIT after a two-instance procedure reduced the original penalty. The court held that under the Law on Offenses, a request for judicial protection is only permitted if the fine exceeds 30,000 SIT for self-employed individuals, which this amount did not reach.

Legislator headnote

AI generated

Article 202 paragraph 2 of the Law on Offenses; Article 204 paragraph II of the Law on Offenses: A request for judicial protection is inadmissible if the imposed fine does not exceed the statutory monetary threshold applicable to the offender's status.

Keywords

AI generated
request for judicial protection inadmissible procedural requirement monetary fine threshold self-employed offense Law on Offenses provisions

Cited Legislation

AI generated
Article 202 paragraph 2 of the Law on Offenses
Article 204 paragraph II of the Law on Offenses

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Ker je bila kaznovanemu, ki je storil prekrška kot samostojen avtoprevoznik, izrečena nižja denarna kazen, kot je določena v 2. točki 202. člena zakona o prekrških, zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Medobčinska sodnica za prekrške je z odločbo spoznala kaznovanega za odgovornega za prekrške:

- po členu 226/I tč. 19 ZTVCP, za kar mu je bila določena denarna kazen 3.500,00 SIT,

- po členu 169/I tč. 1 ZVCP, za kar mu je bila določena denarna kazen 5.000,00 SIT in

- po členu 52/I tč. 3 odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani, za kar mu je bila določena denarna kazen 2.000,00 SIT.

Nato mu je bila izrečena enotna denarna kazen 10.500,00 SIT. Pritožbi kaznovanega je Republiški senat za prekrške z uvodoma navedeno odločbo deloma ugodil in odločbo organa prve stopnje spremenil tako, da je postopek zaradi prekrška po členu 52/I tč. 3 odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani ustavil, nadalje spremenil odločitev o enotni denarni kazni tako, da jo je izrekel v višini 8.500,00 SIT, sicer pa je pritožbo kaznovanega zavrnil in v nespremenjenih delih potrdil odločbo organa prve stopnje.

V svoji laično napisani zahtevi za sodno varstvo, ki jo je vložil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je kaznovani predlagal, naj se njegovi zahtevi ugodi.

Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče po določbi člena 202 tč. 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT oz. nad 30.000,00 SIT, če je bil prekršek storjen v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Ker je bila kaznovanemu, ki je storil obravnavana prekrška kot samostojen avtoprevoznik, izrečena denarna kazen 8.500,00 SIT, kar je nižja denarna kazen kot je mejni znesek nad 30.000,00 SIT, pri katerem bi kot posameznik, ki je storil prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, šele lahko vložil zahtevo za sodno varstvo in ne dosega niti mejnega zneska nad 15.000,00 SIT, ki je določen za druge posameznike, je moral senat Vrhovnega sodišča R Slovenije po členu 204/II zakona o prekrških zahtevo kaznovanega zavreči kot nedovoljeno.