Appeal against customs fine dismissed; sentencing reduction not allowed within statutory limits.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the request for judicial review filed by the defense of two individuals convicted of customs violations. The defense argued that mitigating circumstances, such as unemployment and truthful confession, warranted a radical reduction of the fine. The court ruled that the request was inadmissible because the defense could only challenge procedural errors or factual mistakes, not the sentencing amount itself when it fell within the statutory range.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških; Z zahtevo za sodno varstvo se ne more uveljavljati znižanja izrečene kazni, če je bila ta izrečena v okviru predpisane kazni.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika kaznovanih za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Z zahtevo za sodno varstvo se ne more uveljavljati znižanja izrečene kazni, če je bila ta izrečena v okviru predpisane kazni.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom Zveznega senata za prekrške v Beogradu sta bila kaznovana spoznana za odgovorna za prekršek po 1. točki 1. odstavka 371. člena v zvezi s 1. odstavkom 380.b člena carinskega zakona ter kaznovana vsak z denarno kaznijo 40.000,00 dinarjev, blago pa se je kot predmet prekrška vzelo na podlagi 1. odstavka 383. člena carinskega zakona. Zvezni senat za prekrške je s tem spremenil odločbo komisije za prekrške Carinarnice in sicer glede pravne opredelitve prekrška.
Zoper navedeno odločbo Zveznega senata za prekrške je zagovornik kaznovanih vložil zahtevo za sodno varstvo na Zvezno sodišče v Beogradu. To zvezno sodišče, ki je sedaj zvezno sodišče Zvezne republike Jugoslavije, je z dopisom z dne 29.1.1993 odstopilo zadevo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, ki jo je prejelo 30.11.1993. V zahtevi za sodno varstvo zagovornik uveljavlja, da pred Zveznim senatom za prekrške ni bila upoštevana olajševalna okoliščina na strani kaznovanih. Oba kaznovana sta namreč ostala brez zaposlitve, poleg tega pa sta iskreno priznala vse okoliščine in tako omogočila, da se je dejansko stanje lahko hitro razčistilo in je bila zadeva hitro končana. Iz teh razlogov je zagovornik predlagal, da se izrečena kazen radikalno zmanjša in s tem spremeni izpodbijana odločba.
Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.
Glede na tedaj veljavni zakon o prekrških, s katerimi se kršijo zvezni predpisi, bi zagovornik kaznovanih lahko uveljavil le razloge iz 1., 2. ali 3. točke 149. člena tega zakona. Lahko bi torej uveljavil kršitev materialnega predpisa, kršitev določb postopka ali zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Z zahtevo za sodno varstvo torej ni mogel uveljavljati znižanja izrečene kazni, če je bila ta izrečena v okviru predpisane kazni. Z izpodbijano določbo so bili upoštevani okviri predpisanih kazni za navedeni prekršek po carinskem zakonu, zato ni podana kršitev materialnega predpisa, temveč je zahteva vložena izključno zaradi odločbe o kazni.
Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da niso podani razlogi za ugoditev zahtevi, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo.