Supreme Court dismisses private prosecutor's request for legal protection as they lack standing under criminal procedure law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request for legal protection filed by a private prosecutor against a final acquittal. The private prosecutor argued for a retrial and cost allocation, but the court noted that only the state prosecutor, defendant, or their representatives have standing under Article 421 of the Criminal Procedure Act. Since the private prosecutor is not listed among authorized parties, the request was inadmissible, and the court ordered them to pay the court fee.
Legislator headnote
AI generatedArticle 421 of the Criminal Procedure Act; Article 423 of the Criminal Procedure Act: The right to file a request for legal protection is granted exclusively to specific parties statutorily listed, excluding the private prosecutor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže. II. Zasebni tožilec je dolžan plačati sodno takso.
[JEDRO]
Med upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, ki so v zakonu našteti taksativno, ni zasebnega tožilca.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 21.5.2008 obdolženo S.K. oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 171. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), zasebnemu tožilcu B.Z. pa naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka. Višje sodišče v Mariboru je z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo zavrnilo pritožbo pooblaščenca zasebnega tožilca kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da je zasebni tožilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka.
2. Zoper to pravnomočno sodbo je zasebni tožilec po svojih pooblaščencih vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 420. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in pravnomočno sodbo spremeni tako, da obdolženo S.K. obsodi po zakonu in ustrezno kaznuje ter ji naloži plačilo stroškov zasebnega tožilca, podredno pa da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo odločitev prvostopenjskemu ali drugostopenjskemu sodišču.
3. Vrhovni državni tožilec mag. A.F. v odgovoru navaja, da v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevane kršitve zakona niso podane in je zato neutemeljena.
4. Zasebni tožilec in njegovi pooblaščenci se o odgovoru vrhovnega državnega tožilca niso izjavili.
5. Po prvem odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena tega zakona. Med upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, ki so v zakonu našteti taksativno, ni zasebnega tožilca. Glede na to, da je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zasebni tožilec po svojih pooblaščencih, ki te pravice nima, je zahteva nedovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP zavrglo.
6. Po 98.a členu v zvezi s tretjim odstavkom 96. člena ZKP je zasebni tožilec dolžan plačati sodno takso, kot strošek nastal s tem izrednim pravnim sredstvom, ki bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.