Appeal dismissed because tenant failed to declare property value, preventing review under ZPP Art. 382.2.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91) ne pozna več stanovanjske pravice, ki jo je opredeljeval prejšnji Zakon o stanovanjskih razmerjih. Tudi tožena stranka se med pravdo ni sklicevala na stanovanjsko pravico, ampak na pravico do odkupa v skladu z določilom 149. člena SZ. Spori o razmerjih, ki jih ureja Stanovanjski zakon, so premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 2. odstavka 382. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala od tožene stranke sklenitev prodajne pogodbe za enosobno stanovanje. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek v združeni pravdni zadevi, v kateri je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke, da se iz tega stanovanja izseli, in stanovanje prazno izroči tretjetožeči stranki.

Pritožila se je tožeča stranka v združeni pravdni zadevi. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 3. in 4.točki izreka spremenilo tako, da se je tožena stranka dolžna izeliti iz spornega stanovanja in ga praznega izročiti tretjetožeči stranki. Toženko je tudi obsodilo na plačilo pravdnih stroškov.

Zoper to sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavil.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljena le, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Ko gre za premoženjskopravni spor, v katerem tožeča stranka zahteva izročitev stvari, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 80.000,00 SIT, oziroma po 1. členu Zakona o spremembah zakona o pravdnem postopku, ki je veljal v času, ko je bila vložena tožba v predmetni zadevi (Uradni list SFRJ, št. 20/90), v zvezi z 2. odstavkom 382. člena ZPP, 8.000,00 SIT. Za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, od katere je odvisna pravica do revizije, pa je odločilna vrednost, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (2. odstavek 186. člena in 2. odstavek 40. člena ZPP). Če tožeča stranka to opusti, in če sodišče ne ravna po 3. odstavku 40. člena ZPP, revizije ni.

Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91) ne pozna več stanovanjske pravice, ki jo je opredeljeval prejšnji Zakon o stanovanjskih razmerjih. Tudi tožena stranka se med pravdo ni sklicevala na stanovanjsko pravico, ampak na pravico do odkupa v skladu z določilom 149. člena SZ. Spori o razmerjih, ki jih ureja Stanovanjski zakon, so premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 2. odstavka 382. člena ZPP.

V predmetni zadevi tožeča stranka ni označila vrednosti spornega predmeta. Ker ne gre za denarni zahtevek, in ker vrednost ni bila določena, tako kot predpisuje 40. člen ZPP, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. odstavku 382. člena ZPP.

Zato revizija v tej zadevi ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).