Supreme Court dismisses appeal, ruling agricultural cooperative actions under state guise constitute state expropriation under Denationalization Act.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Vse okoliščine konkretnega primera kažejo, da sta sodišči upravičeno ocenjevali ravnanja predstavnikov kmetijske zadruge enako, kot bi šlo za ravnanje državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, saj so delovali pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa. Tako ni mogoče pritrditi reviziji, da sta sodišči preširoko razlagali določbo 5. člena Zakona o denacionalizaciji.

Pri ugotavljanju, če je šlo za odplačno ali neodplačno podržavljeno premoženje, sta sodišči pravilno uporabili podzakonske predpise, ki so bili izdani na podlagi Zakona o denacionalizaciji.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nepremičnina parc.št. 900 - travnik v izmeri 7135 m2, vrne v last in posest J.V. ter da se po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti opravijo ustrezni zemljiškoknjižni vpisi. Pritožbo nasprotnega udeleženca proti temu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec je vložil proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da predlog zavrne, podrejeno pa, da sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi revizija navaja, da se kupnina po kupni pogodbi z dne 21.9.1963 ni razlikovala po višini od kupnin ki so jih vsebovale tedaj sklenjene pogodbe med občani za takšna in podobna zemljišča. Tako lastnica zemljišča J.V. pri prodaji ni bila nič prikrajšana. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije je v svoji odločbi z dne 20.10.1993 zavzelo stališče, da je treba vrednost odškodnine ali kupnine za zemljišče, ki je prešlo v državno last, ugotavljati glede na takratno prometno vrednost podobnega zemljišča v določenem kraju. Sodišči sta tudi preširoko razlagali določbo 5. člena Zakona o denacionalizaciji, saj Kmetijska zadruga ni bila ne državni organ ne predstavnik oblasti. Zoper J.V. pa pri sklenitvi pogodbe tudi niso bile uporabljene sila, grožnja ali zvijača.

Revizija je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je pok. J.V. sklenila prodajno pogodbo z dne 21.9.1963 zaradi pritiska, ki so ga na njo izvajali predstavniki Kmetijske zadruge. Že po besedilu pogodbe je bila ta sklenjena zaradi zaokrožitve družbene proizvodnje. V letu 1963 so bile močne težnje za povečevanje kompleksov zemljišč v družbeni lastnini. Kolikor lastniki pri arondiranju večjih kompleksov niso bili pripravljeni skleniti prodajnih pogodb, je bila izdana odločba o arondaciji. Tako se je zgodilo tudi v konkretnem primeru s kmetom Z., ki je imel zemljišče v istem kompleksu kot J.V. Prepričevanja predstavnikov kmetijske zadruge o neizbežnosti podržavljenja kmetijskih zemljišč so pomenila tak psihični pritisk, da ni mogoče govoriti o prosti volji pri sklepanju pogodb. Nasprotni udeleženec v reviziji ne more uspešno ugovarjati dejanskim ugotovitvam, saj zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku).

Na podlagi dejanskih ugotovitev pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno uporabili materialno pravo. Vse okoliščine konkretnega primera kažejo, da sta sodišči upravičeno ocenjevali ravnanja predstavnikov kmetijske zadruge enako, kot bi šlo za ravnanje državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, saj so delovali pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa. Tako ni mogoče pritrditi reviziji, da sta sodišči preširoko razlagali določbo 5. člena Zakona o denacionalizaciji.

Pri ugotavljanju, če je šlo za odplačno ali neodplačno podržavljeno premoženje, sta sodišči pravilno uporabili podzakonske predpise, ki so bili izdani na podlagi Zakona o denacionalizaciji. Revident obračunu ne more ugovarjati iz razloga, da je v neki svoji odločbi zavzelo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije drugačno stališče.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.