Appeal dismissed because plaintiff failed to state the value of the non-monetary claim in the complaint.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by a tenant seeking to confirm their mother's tenancy rights and demand a new lease. The plaintiff argued for a review of the lower court's decision regarding the tenancy dispute, but failed to specify the value of the non-monetary claim in the initial complaint. The court ruled that without this valuation, the appeal is inadmissible under the Code of Civil Procedure, as the right to appeal in such cases depends on the claim exceeding a specific monetary threshold.
Legislator headnote
AI generated2nd paragraph of Article 186 of the Code of Civil Procedure; 3rd paragraph of Article 382 of the Code of Civil Procedure: In property disputes where the claim is not monetary, the appellant must state the value of the disputed subject matter in the complaint; failure to do so precludes the right to appeal if the stated value does not exceed the statutory limit.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Po 2. odstavku 186. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, kakršen je tudi obravnavani primer, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna (med drugim) zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Če tožnik ne ravna tako, torej ne označi vrednosti spornega predmeta v tožbi, po presoji revizijskega sodišča nima pravice do revizije. Pravico do revizije si je namreč potrebno zagotoviti z navedbo ustrezne vrednosti spornega predmeta, kot je bilo to že obrazloženo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da se ugotovi, da je bil uporabnik spornega stanovanja, na katerem je imela stanovanjsko pravico njegova pokojna mati ter da je po njeni smrti pridobil stanovanjsko pravico na tem stanovanju. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal, da sodišče toženi stranki naloži, da z njim sklene najemno pogodbo za nedoločen čas za to stanovanje. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožnik pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Revizijskemu sodišču predlaga, da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.
Revizija ni dovoljena.
Po 2. odstavku 186. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, kakršen je tudi obravnavani primer, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna (med drugim) zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Če tožnik ne ravna tako, torej ne označi vrednosti spornega predmeta v tožbi, po presoji revizijskega sodišča nima pravice do revizije. Pravico do revizije si je namreč potrebno zagotoviti z navedbo ustrezne vrednosti spornega predmeta, kot je bilo to že obrazloženo.
V konkretni zadevi se je postopek začel s predlogom za določitev najemnika spornega stanovanja. Sodišče je predlog obravnavalo v nepravdnem postopku do pravnomočnosti sklepa o ustavitvi tega postopka. Po pravnomočnosti tega sklepa se je postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. Tožeča stranka je s pripravljalnim spisom z dne 11.2.1993 postavila tožbeni zahtevek. Vendar pa ni navedla vrednosti spornega predmeta, kot bi to glede na uvodoma razloženo morala storiti.
Glede na navedeno je revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (392. člen ZPP).