Supreme Court dismisses private prosecutor's request for legal protection due to lack of standing and pending proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a private prosecutor's request for legal protection against a second-instance court decision. Although the prosecutor sought to overturn a partial acquittal, the court ruled that private prosecutors are not among the statutory parties entitled to file such requests under the Criminal Procedure Act. Furthermore, the criminal proceedings were not yet legally concluded because the second-instance court had annulled part of the first-instance judgment and remanded the case for new deliberation.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 420. člena ZKP; prvi odstavek 421. člena ZKP: Zahtevo za varstvo zakonitosti smejo vložiti le državni tožilec, obdolženec, njegov zagovornik ali določene osebe po obdolženčevi smrti; zasebna tožilka ni upravičena za vložitev take zahteve.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zasebne tožilke A.J. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Zasebni tožilec v prvem odstavku 421. člena ZKP ni naveden med taksativno naštetimi upravičenci za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 4.4.2007 obdolženega M.R. spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 169. člena KZ, sestavljenega iz dveh izvršitvenih dejanj ter mu izreklo 120 dnevnih zneskov denarne kazni, ki jo je dolžan plačati v roku dveh mesecev. Obdolžencu je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka. Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijano odločbo ugodilo pritožbi zagovornika obdolženega M.R. in izpodbijano sodbo deloma spremenilo tako, da je obdolženca po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za eno izvršitveno dejanje in odločilo, da je v tem delu dolžna stroške plačati zasebna tožilka, glede drugega pa prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Zoper oprostilni del sodbe sodišča druge stopnje je zasebna tožilka A.J. po pooblaščencu vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in sodbo sodišča druge stopnje v oprostilnem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču v novo odločitev.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po prvem odstavku 420. člena ZKP se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku iz razlogov, naštetih v drugem odstavku istega člena, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo. Izjeme od tega pravila so naštete v četrtem odstavku 420. člena ZKP, ki se nanašajo na določene sklepe o odreditvi ali podaljšanju pripora. Zahtevo za varstvo zakonitosti sme vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP (prvi odstavek 421. člena ZKP).
V konkretni zadevi je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila zasebna tožilka, ki v prvem odstavku 421. člena ZKP ni navedena med taksativno naštetimi upravičenci za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Že na tej točki je treba ugotoviti, da je zahteva nedovoljena, saj jo je vložila procesna udeleženka, ki take pravice nima.
Zahteva pa je nedovoljena tudi zato, ker kazenski postopek zoper obdolženca še ni pravnomočno končan, saj je bila z odločbo drugostopenjskega sodišča glede enega od obeh kaznivih dejanj, zajetih v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja, sodba sodišča prve stopnje razveljavljena in zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
Glede na navedene razloge je Vrhovno sodišče zahtevo zasebne tožilke A.J. za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.