Supreme Court voids dismissal of appeal when traffic fine includes additional penalty points.

Izpodbijani pravnomočni sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Če je bila storilcu prekrška poleg globe izrečena tudi stranska sankcija, po določbi tretjega odstavka 61. člena ZP-1, ki je bila kasneje spremenjena, ni bila dovoljena domneva o umiku zahteve za sodno varstvo, če ni prišel na zaslišanje na sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. P.Z. je bil z odločbo Postaje prometne policije L. z dne 12.9.2005 spoznan za odgovornega storitve prekrška po točki B četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa 40.000 SIT in stranska sankcija 4 kazenske točke v cestnem prometu. Zoper navedeno odločbo prekrškovnega organa je kršitelj vložil zahtevo za sodno varstvo, ki je bila z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom zavržena.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec H.J. Navaja, da je bila zahteva kršitelja za sodno varstvo zavržena na podlagi tretjega odstavka 61. člena Zakona o prekrških (ZP-1), v skladu s katerim se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena globa, umaknila zahtevo za sodno varstvo, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno vabljena, izostanka pa ni opravičila. Ker je bila storilcu v obravnavani zadevi poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 4 kazenske točke v cestnem prometu, se sodišče po trditvi vrhovnega državnega tožilca na določbo tretjega odstavka 61. člena ZP-1 ne bi smelo opreti, saj jo je treba razlagati tako, da lahko do domneve umika pride le v primerih, ko je bila vložniku zahteve za sodno varstvo izrečena samo globa, ne pa (tudi) katera druga izmed sankcij. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril.

B. 4. Po določbi tretjega odstavka 61. člena ZP-1 se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena globa, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila (določba je bila spremenjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških, Ur.l. RS, št. 17/2008; ZP-1E). Zahtevo za sodno varstvo, za katero se ugotovi, da je umaknjena, sodišče s sklepom zavrže (prvi odstavek 63. člena v zvezi s 64. členom ZP-1).

5. V obravnavani zadevi je P.Z. zoper odločbo Postaje prometne policije L. z dne 12.9.2005, s katero mu je bila izrečena globa 40.000 SIT in 4 kazenske točke, vložil zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljubljani je storilcu vročilo vabilo na zaslišanje, nato pa po ugotovitvi, da je bil vabljen pravilno in da izostanka ni opravičil, zahtevo na podlagi tretjega odstavka 61. člena ZP-1 zavrglo. Pri odločanju o pritožbi storilca zoper ta sklep, je Višje sodišče v Ljubljani navedeno določbo razlagalo v povezavi s prvim odstavkom 52. člena ZP-1, v skladu s katerim se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Ob upoštevanju, da je v postopku pred prekrškovnim organom mogoče poleg globe izrekati tudi stranske sankcije, je presodilo, da določba tretjega odstavka 61. člena ZP-1 velja tudi v primerih, ko storilcu z odločbo prekrškovnega organa ni izrečena edino globa.

6. Tretji odstavek 61. člena ZP-1 v nadaljevanju postopka o prekršku po vložitvi zahteve za sodno varstvo (drugi odstavek 65. člena ZP-1) kot posledico neaktivnosti storilca določa neizpodbojno domnevo, da je bilo pravno sredstvo umaknjeno in na ta način s ciljem pospešitve postopka zožuje dolžnost sodišča, da o pravočasni (in sicer dovoljeni) zahtevi za sodno varstvo vsebinsko odloči. V zvezi s tem je pravilna trditev zahteve, da tretji odstavek 61. člena ZP-1 to procesno sankcijo ob ostalih pogojih izrecno določa le v položaju, ko je bila storilcu v hitrem postopku izrečena edino globa. Zato se na to določbo ob uporabi razširjene razlage, ki presega njeno besedilo, ni dopustno opreti takrat, ko je bila storilcu poleg globe kot glavne sankcije izrečena tudi stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu.

7. Kot v izpodbijanem sklepu ugotavlja sodišče druge stopnje, je izrek stranske sankcije kazenskih točk sicer mogoč tudi v postopku pred prekrškovnim organom. Kljub določbi 2. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 (veljavne v času odločanja prekrškovnega organa), po kateri hitri postopek o prekršku v primerih, ko je zanj poleg globe predpisana tudi stranska sankcija, praviloma ni bil dovoljen, je bila namreč v 6. alineji drugega odstavka 52. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 235. člena ZVCP-1, vse od začetka uporabe ZP-1 določena izjema od tega pravila, po kateri je prekrškovni organ odločal v hitrem postopku tudi, če je bila za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija največ 5 kazenskih točk. Poleg tega je bil z uveljavitvijo spremembe 52. člena ZP-1 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Ur.l. RS, št. 40/2006; ZP-1C) obseg zadev, o katerih odloča prekrškovni organ, razširjen. Vendar pa ob tem tretji odstavek 61. člena ZP-1 vse do uveljavitve ZP-1E ni bil spremenjen, temveč šele sedaj veljavno besedilo te določbe domnevo umika zahteve jasno določa za vse položaje, ko je bila storilcu izrečena sankcija (prim. Poročevalec DZ z dne 18.1.2008, št. 10/2008).

8. Glede na to, da je bila P.Z. v obravnavani zadevi z odločbo prekrškovnega organa poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 4 kazenske točke v cestnem prometu, Vrhovno sodišče ugotavlja, da se v tem položaju izpodbijani pravnomočni sklep, s katerim je bila zahteva storilca za sodno varstvo zavržena, nepravilno opira na določbo tretjega odstavka 61. člena ZP-1. Zaradi napačne razlage te določbe je bila v obravnavani zadevi zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavržena in navedbe storilca v tem pravnem sredstvu niso bile predmet vsebinske presoje. Vrhovno sodišče je zato zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).