Appeal rejected for erroneous fact-finding; appeal against final judgment requires new evidence, not factual disputes.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia dismissed the appellant's request for a special review of a final judgment. The appellant argued that the lower court erred in fact-finding by relying solely on a co-defendant's confession without hearing a witness or conducting an identification. The court rejected this because the appellant's arguments merely challenged the factual accuracy of the judgment, which is not a valid ground for a special review under Article 427 of the Criminal Procedure Act. Consequently, the court held that the lower court's evidentiary conclusions were logical and convincing based on the available testimony.
Legislator headnote
AI generatedArticle 427 of the Criminal Procedure Act; A request for a special review of a final judgment cannot be filed on the grounds of erroneous or incomplete fact-finding, as such challenges must be raised through ordinary appeal procedures rather than special review mechanisms.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče vložiti iz razloga zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
[OBRAZLOŽITEV]
S citiranima sodbama sta bila obsojenca spoznana za kriva kaznivega dejanja velike tatvine po členu 166/II KZ RS v zvezi s členom 22 KZ SFRJ. Po členu 166/II KZ RS je bila prvemu izrečena kazen 6 mesecev zapora, drugemu pa kazen eno leto zapora. Po preklicu pogojnega odpusta je bila ob upoštevanju kazni 3 let zapora izrečeni za kaznivo dejanje po členu 166/III KZ RS s pravnomočno sodbo temeljnega sodišča v zvezi s sodbo višjega sodišča drugoobtožencu izrečena enotna kazen 3 leta in 10 mesecev zapora, v katero mu je bil vštet del že prestane kazni. Obema je bil v izrečeno kazen vštet čas, prebit v priporu in hkrati izrečen varnostni ukrep izgona tujca iz države za dobo petih let.
Pravočasno zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe je vložil obs. sam. V njej navaja, da ga je sodišče spoznalo za krivega, ne da bi imelo za to podlago v materialnih dokazih, ampak le na podlagi izpovedbe soobs., ki ga bremeni zaradi tega, ker se ne razumeta, da sodišči nista upoštevali izpovedbe priče, ki je potrdila njegov zagovor in ni bila zaslišana na glavni obravnavi ter da v postopku na prvi stopnji ni bila opravljena prepoznava z določeno pričo. Smiselno predlaga razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.
Obsojenec z izvajanji v zahtevi, da se sodba nepravilno opira na zagovor soobs., da sodišče ni pravilno vrednotilo njegovega zagovora in da ni upoštevalo izpovedbe priče, kot tudi, da ni opravilo prepoznave s pričo, pravzaprav izpodbija pravnomočno sodbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugoovitve dejanskega stanja. To pa ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče po določbah 427. člena ZKP vložiti zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Ne glede na to pa je treba povedati, da so dokazni zaključki sodišča povsem logični in prepričljivi.
Iz izpovedi priče namreč ne izhaja, da bi bil potrjen njegov zagovor o tem, da je bil v času storitve kaznivega dejanja v stanovanju. Res je, da priča ni bila zaslišana na glavni obravnavi, vendar pa se je obsojenec strinjal s tem, da se njena izpovedba na glavni obravnavi prebere. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi navedlo razloge o tem, zakaj ni opravilo prepoznave. Na podlagi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ocenilo, da zahteva obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena in jo je zato zavrnilo.