Legislator Case Law & Legislation
Sodba IV Ips 12/93 ECLI:SI:VSRS:1993:IV.IPS.12.93 AI generated

Court rejects judicial review request for administrative offense as it cannot challenge factual findings or sanction appropriateness.

Case Number Sodba IV Ips 12/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's request for judicial review of an administrative penalty for foreign exchange violations. The defendant argued the lower courts made factual errors regarding his knowledge of the law and the appropriateness of the confiscation, claiming he was unaware of his status as a domestic person under the law. The court ruled that judicial review is an extraordinary remedy limited to legal violations and procedural defects, explicitly excluding challenges based on incorrect factual findings or unsuitable sanctions.

Legislator headnote

AI generated

čl. 203 in 204/4 Zakona o prekrških; Judicial review requests for administrative offenses are inadmissible if based solely on alleged errors in fact-finding or the unsuitability of the imposed sanction.

Keywords

AI generated
judicial review administrative offense factual findings limitation sanction appropriateness foreign exchange law confiscation of foreign currency

Cited Legislation

AI generated
čl. 86/I točka 2 Zakona o deviznem poslovanju
Z odločbo republiške devizne inšpektorice je bil kaznovani spoznan za odgovornega za prekršek po čl. 86/I točka 2 Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS št.
čl. 87/I Zakona o deviznem poslovanju
Po čl. 87/I Zakona o deviznem poslovanju mu je bila odvzeta tudi tuja valuta.
čl. 203 Zakona o prekrških
Zahteva za sodno varstvo je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti le zaradi kršitev materialnega prava in nekaterih kršitev določb postopka o prekršku (čl. 203 Zakona o prekrških), ne pa tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi neprimernosti izrečene sankcije.
čl. 204/4 Zakona o prekrških
Po povedanem zahteva za sodno varstvo ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti (čl. 204/4 Zakona o prekrških).
čl. 13 Zakona o prekrških
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva zagovornikov kaznovanega za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Zahteve za sodno varstvo ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi neprimernosti izrečene sankcije.

[OBRAZLOŽITEV]

Z odločbo republiške devizne inšpektorice je bil kaznovani spoznan za odgovornega za prekršek po čl. 86/I točka 2 Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS št. 1/91-I) in kaznovan z denarno kaznijo 9.000,00 SIT. Po čl. 87/I Zakona o deviznem poslovanju mu je bila odvzeta tudi tuja valuta. Pritožbo zagovornikov je Republiški senat za prekrške z uvodoma navedeno odločbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil odločbo organa prve stopnje.

V zahtevi za sodno varstvo, ki jo vlagata zaradi kršitve materialnega prava in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zagovornika predlagata, naj se odločbi o prekršku prve in druge stopnje razveljavita ter zadeva vrne organu prve stopnje v novo odločitev. Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

Zahteva za sodno varstvo je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti le zaradi kršitev materialnega prava in nekaterih kršitev določb postopka o prekršku (čl. 203 Zakona o prekrških), ne pa tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi neprimernosti izrečene sankcije. Zato v tem postopku ni bilo mogoče obravnavati navedb zagovornikov:

- da je kaznovani cariniku prijavil prenos tujega denarja, saj mu je pokazal listek, kjer je imel napisano, koliko denarja v tuji valuti je imel pri sebi in mu nato v carinarnici pokazal tudi ves denar,

- da izrek varstvenega ukrepa ni pravilen, ker kaznovani doslej še ni bil kaznovan, z odvzetim denarjem pa bi si v tujini kupil marke, da bi jih investiral v svojo obrt, saj se z njimi uveljavlja le, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno oziroma, da izrek varstvenega ukrepa ni bil primeren.

Končno pa tudi trditev zagovornikov, da naj bi bil kaznovani v pravni zmoti, češ da ni vedel, da je kot tuj državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji po Zakonu o deviznem poslovanju - domača oseba, ne pomeni uveljavljanje kršitve materialnega zakona (čl. 13 Zakona o prekrških), kot to menita zagovornika, marveč gre tudi tu za uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V napadeni odločbi je namreč, izhajajoč iz drugačno ugotovljenega dejanskega stanja, kot se sedaj zatrjuje v zahtevi (kaznovani namreč že prek 20 let prebiva v Republiki Sloveniji, po letu 1983 tudi brez prekinitev, vložil je tudi prošnjo za pridobitev slovenskega državljanstva, zaradi česar je tudi moral poznati ustrezne predpise), ugotovljeno, da se kaznovani ne more sklicevati na upravičene razloge, da ni vedel, da je njegovo dejanje prepovedano. Drugačno zatrjevanje zagovornikov pomeni zato zgolj uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa se, kot že zgoraj povedano, v tem postopku ne more uveljavljati.

Po povedanem zahteva za sodno varstvo ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti (čl. 204/4 Zakona o prekrških).