Supreme Court dismisses appeal in administrative dispute over denationalized property compensation valuation. Appeal rejected due to lack of procedural violations and factual errors. Court upholds first instance decision on compensation amount.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovore (tako glede možnosti sodelovanja v postopku, glede ovir za vrnitev v naravi, kot glede vrednosti, je revizija neutemeljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 26.4.2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper delno odločbo Upravne enote Tržič z dne 17.1.2006. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje Slovenski odškodninski družbi naložil, da mora v roku treh mesecev po pravnomočnosti te odločbe izročiti skrbniku za posebni primer A.A. obveznice v višini 159.568,99 DEM kot odškodnino za podržavljene nepremičnine parc. št. 244/1 - stavbišče velikosti 136 m2 k.o. ... in parc. št. 610/2 - stavbišče (ob podržavljenju poslovna stavba) velikosti 186 m2 k.o. ... v korist pokojnega upravičenca B.B. (1. točka izreka). V 2. in 3. točki odločbe je odločil, da bo o preostalem delu zahteve za denacionalizacijo podržavljenega premoženja odločeno v nadaljevanju postopka, ter da stroški postopka niso bili zaznamovani.

Tožena stranka zavrača ugovore tožnika. Razlogi za razrešitev skrbnika za poseben primer A.A. niso izkazani. Tožnik se je postopka ves čas udeleževal osebno kot pravni naslednik svojega pokojnega očeta C.C. Pooblaščenci njegovega pokojnega očeta se postopka ne udeležujejo kot zastopniki, temveč osebno kot stranke denacionalizacijskega postopka. Predmet postopka so le nepremičnine parc. št. 244/1 in 610/2 k.o. ..., za katere je ugotovljeno, da vrnitev v naravi ni mogoča. Ker ni zavezanca, od katerega bi bilo mogoče zahtevati nadomestna zemljišča, tudi vračanje v tej obliki ni možno. Ostaja le tretja oblika vračanja z odškodnino v obveznicah SOD. Izvedenec v upravnem postopku se postavi le, kadar je za ugotovitev ali presojo kakega dejstva pomembno strokovno znanje. Tožnik je imel možnost vpogleda v spis. Tudi ugovor, da so bile nepremičnine nepravilno in prenizko ocenjene, ni utemeljen. Pritožba v tem delu je pavšalna. Vrednost nepremičnin so v postopku ugotavljali izvedenci in cenilci gradbene stroke in po opravljenih izračunih prišli do končne vrednosti. Trditev, da je zavezanec za denacionalizacijo občina T., je neutemeljena. Ta bi bila zavezanka le, če bi bile nepremičnine v njeni lasti, pa za njihovo vrnitev ovire v naravi ne bi obstojale. V obravnavanem primeru ne gre za takšno stanje. Ni podlage za ugovor, da bi bilo treba vsa zemljišča znotraj tovarniškega kompleksa oceniti kot gradbena in ne kot kmetijska zemljišča. Vrednost zemljišč pod stavbami je v celoti zajeta v izračun vrednosti stavb, v preostalem pa je zemljišče ovrednoteno kot zazidano stavbno zemljišče.

Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Strinja se z razlogi tožene stranke. Zavrača tožbene ugovore.

Tožnik v obširni pritožbi smiselno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Opisuje potek upravnega in sodnega postopka. Ponavlja ugovor, da družini A. ne prizna pravice pravnega naslednika po pokojnem B.B. Izvedenci niso strokovno opravil svojega dela. Niso mu bile priznane vse pravice stranke v postopku. Sodišče ni odgovorilo na vse tožbene ugovore.

Stranka z interesom A.A. v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da je treba pritožbo tožnika obravnavati kot pritožbo po ZUS-1, saj so denacionalizacijske odločbe izvršljive šele s pravnomočnostjo.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi, s katerimi sta svoje odločitve utemeljila tožena stranka in sodišče prve stopnje. Pritožbene ugovore tožnika, ki so smiselno vsebinsko enaki tožbenim, zato pritožbeno sodišče zavrača z enakimi razlogi in jih ne ponavlja. Zatrjevana nesoglasja med pravnimi nasledniki denacionalizacijskega upravičenca za odločitev v tem pravnem sporu niso pomembna. Kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje, je (glede na podatke spisov) bilo tožniku sodelovanje v postopku omogočeno skladno z zakonom in kršitev procesnega zakona ni podana. Podatki spisa ne potrjujejo zatrjevane pristranosti in nestrokovnosti uradne osebe, ki je postopek vodila. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi ugovor glede nepravilne uporabe materialnega zakona - glede oblike vračanja podržavljenih nepremičnin. Tožnik ne prereka razlogov, s katerimi sta tožena stranka in sodišče prve stopnje utemeljila sklep, da nepremičnin v naravi ni mogoče vrniti (lastninska pravica fizične osebe, lastninska pravica podjetja, občinska cesta). Pravilno je bil presojen tudi tožnikov ugovor glede vrnitve nadomestnih nepremičnin. Pavšalni ugovor o nestrokovnosti izvedenca (cenilcev) nima podlage. Izvedenec je izdelal mnenje in v dopolnitvi odgovoril na vse pripombe, tudi tožnikove. Konkretnih ugovorov glede vrednosti nepremičnin tožnik ni navajal (zavezanec je Slovenska odškodninska družba). V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje tako presodilo vse tožnikove ugovore, ki so pomembni za odločitev.

Pritožbeno sodišče, ki pri presoji izpodbijane sodbe tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev, je zato na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.