Administrative court dismisses appeal when plaintiff fails to correct complaint to target first-instance act.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Če je tožba vložena zoper drugostopni akt in stranka kljub pozivu sodišča tožbe ne popravi tako, da bi izpodbijala prvostopni akt, sodišče tožbo zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnika, vloženo zoper odločbo Ministrstva za finance RS z dne 14.5.2007, s katero je ministrstvo zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada K. z dne 7.3.2007.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru tožeča stranka, kljub pravilnemu pravnemu pouku v drugostopenjski odločbi in tudi po opozorilu sodišča, s tožbo izpodbijala akt organa druge stopnje. Ker na podlagi določbe 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) akt, ki ga izpodbija tožeča stranka, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je res nekoliko "nerodno" vložila popravo tožbe, vendar pa je iz navedb v tožbi povsem jasno razvidno, da tožbeni zahtevek napada in izpodbija prvostopenjsko odločbo. Tožeča stranka je zahtevala, da se razveljavita obe odločbi, pri čemer bi bilo res nenavadno, če bi bila razveljavljena ali odpravljena le odločba upravnega organa prve stopnje, v veljavi pa bi ostala odločba upravnega organa druge stopnje. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev oziroma odpravo izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Iz določbe 1. odstavka 2. člena ZUS-1 izhaja, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. S tožbo izpodbijani upravni akt je bil izdan na podlagi pravnega sredstva, ki ga je vložila tožeča stranka, ta akt pa v izreku ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da s tožbo izpodbijani akt ni upravni akt v smislu 1. odstavka 2. člena ZUS-1, in pravilno odločilo, ko je tožnikovo tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.

Ne drži pritožbena trditev, da je iz tožbe povsem jasno razvidno, da je tožbeni zahtevek napadal in izpodbijal prvostopenjsko odločbo, saj se je tožbeni zahtevek jasno glasil na odpravo oziroma spremembo drugostopenjske odločbe Ministrstva za finance z dne 14.5.2007. Pri tem je potrebno poudariti, da je bila tožba vložena po pooblaščencu - odvetniku, ki ni (prava) neuka stranka, v pravnem pouku drugostopenjske odločbe pa je bilo jasno navedeno, da zoper drugostopenjsko odločbo ni rednega pravnega sredstva, pač pa je upravni spor mogoč zoper prvostopenjsko odločbo. Tudi sodišče prve stopnje je v pozivu za odpravo pomanjkljivosti dovolj jasno navedlo, kateri upravni akt se v upravnem sporu lahko izpodbija, in na kakšen način naj tožeča stranka tožbo popravi. Tožeča stranka tega ni storila, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče RS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).