Appeal against Supreme Court's rejection of review in administrative litigation is inadmissible as final instance.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against its own ruling dismissing a review in an administrative lawsuit. The plaintiff argued that the court applied administrative and procedural laws too restrictively, claiming a special mandate for review should be included in a general power of attorney and citing inconsistent judicial practice. The court held that no legal basis exists for appealing a Supreme Court decision in administrative proceedings because it serves as the final instance of adjudication under the Constitution.
Legislator headnote
AI generatedArt. 127 ustave; 1. odstavek 22. člen ZUS-1; Art. 352 ZPP: No legal remedy is available against a decision of the Supreme Court of the Republic of Slovenia in administrative proceedings as it constitutes the final instance of adjudication.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Zoper sklep o zavrženju revizije VS RS kot zadnje sodne stopnje v državi ni pritožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VSRS) na podlagi 89. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) v zvezi s 374. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07) in 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 815/2007-5 z dne 28.8.2007.
Zoper sklep VSRS je tožnik po svojem odvetniku vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe ZPP in ZUS-1. Meni, da je VSRS ta dva predpisa uporabilo restriktivno in ozko, ter da sta ta dva predpisa v nasprotju z evropsko zakonodajo. To pa zato, ker se zahteva posebno pooblastilo za revizijo tudi za odvetnike, ki stranko že ves čas zastopajo na podlagi splošnega pooblastila. Sodna praksa glede teh vprašanj tudi ni enotna, saj se nekaterim dovoli kasnejša sanacija pomanjkanja postulacijske sposobnosti, drugim ne. Splošno kot najširše pooblastilo pa vključuje tudi posebno pooblastilo za revizijo. Sedaj ni dvoma, da ima pravni zastopnik posebno pooblastilo za prav to revizijo. Sklepi, kot je izpodbijani, ne pripomorejo k temu, da bi se popravil ugled slovenskega pravosodja. Zaradi takih sklepov trpijo interesi strank in njihova pravna varnost. Poudarja, da je pooblastilo, tudi specialno, pogodba med stranko in njenim zastopnikom. Kršitve tega razmerja imajo druge posledice. Na ta način je stranki onemogočeno uveljavljanje njenih pravic. Predlaga, da sodišče izpodbijani procesni sklep odpravi, ker zanj ni zakonite osnove.
Pritožba ni dovoljena.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni dana pravna podlaga, da bi bilo mogoče zoper sklep VSRS, izdan v revizijskem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, saj je tudi v upravnem sporu prav VSRS kot najvišje sodišče v državi (127. člen Ustave Republike Slovenije) zadnja sodna stopnja odločanja.
Pritožbe zoper sklep VSRS o zavrženju revizije ni mogoče dovoliti niti ob primerni uporabi Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07, glej zlasti 377. člen), ki se v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena (glej 1. odstavek 22. člena ZUS-1), saj ZPP vprašanja predhodnega odločanja o reviziji ureja povsem drugače.
Glede na to tožnikova pritožba zoper sodbo VSRS kot najvišjega sodišča v državi ni dovoljena in jo je zato treba zavreči ob smiselni uporabi 352. člena ZPP (ki določa, da sodišče druge stopnje zavrže s sklepom med drugim tudi nedovoljeno pritožbo) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1.