Appeal dismissed because plaintiff failed to prove property value exceeding threshold required for review right.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the review application filed by the plaintiffs against the second-instance judgment. Although the plaintiffs claimed a right to review based on the misapplication of substantive law, they failed to provide an estimated value for the disputed property parcel in their counterclaim. The court ruled that under the Civil Procedure Act, a review is only permitted in non-monetary property disputes if the claimed value exceeds a specific threshold, which the plaintiffs did not meet.
Legislator headnote
AI generated392.čl. ZPP; Review is not permitted in non-monetary property disputes unless the claimed value exceeds the statutory threshold, and failure to establish this value results in the dismissal of the review application.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Ker si v konkretnem primeru tožeča stranka iz nasprotne tožbe z oceno vrednosti spornega predmeta ni zagotovila pravice do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe na ugotovitev, da so na podlagi priposestvovanja pridobili trajno pravico uporabe dela parcele št. 369/6, vpisane pri vl.št. 471. Pritožbo tožnikov proti temu delu sodbe sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožniki iz nasprotne tožbe vlagajo proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavljajo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu tako spremeni, da njihovi pritožbi ugodi.
Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki iz nasprotne tožbe, ki je vložila odgovor. V njem predlaga, da revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže.
Revizija ni dovoljena.
M.Z., R.Z. in S.Z. so vložili nasprotno tožbo z vlogo z dne 31.7.1990, ki je vsebovala tudi zahtevek, ki je sedaj predmet obravnavanja v revizijskem postopku. V nasprotni tožbi niso navedli vrednosti spornega predmeta, čeprav predmet tožbenega zahtevka ni bil denarni znesek in bi vrednost morali navesti po 2.odst. 186.čl. Zakona o pravdnem postopku. Po 3.odst. 382.čl. ZPP je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, le v primeru, če vrednost, ki jo je navedel tožnik v tožbi, presega določeni znesek (ob vložitvi nasprotne tožbe je bil to znesek 8.000,00 SIT). Ker si v konkretnem primeru tožeča stranka iz nasprotne tožbe z oceno vrednosti spornega predmeta ni zagotovila pravice do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 1.odst. 154.čl., 1.odst. 155.čl. in 1.odst. 166.čl. ZPP. Tožeča stranka iz nasprotne tožbe nosi svoje revizijske stroške, ker z revizijo ni uspela, tožena stranka pa nosi stroške odgovora na revizijo, ker teh v konkretnem primeru ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške, ki jih mora povrniti nasprotna stranka.