Appeal dismissed as monetary claim under 80,000 SIT threshold precludes review under ZPP Art. 382(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal filed by five defendants against a second-instance judgment. Although the defendants argued for fundamental procedural violations and misapplication of substantive law, the court held that review was barred because the total monetary claim did not exceed 80,000 SIT. Consequently, the court applied Article 382(2) of the Code of Civil Procedure to deny the right to appeal.
Legislator headnote
AI generatedArticle 382(2) of the Code of Civil Procedure; Article 392 of the Code of Civil Procedure: Review is not permitted in property disputes involving monetary claims where the disputed subject matter's value does not exceed the statutory threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Po 2.odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku ni revizije v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska. Ta znesek je po zadnji noveli ZPP od 5.12.1992 dalje 80.000,00 SIT. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek dokončno oblikovala na obravnavi dne 7.12.1992. Ker zneski, ki so bili naloženi posameznim tožencem v plačilo s pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ne presegajo 80.000,00 SIT, revizija tožencev ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je naložilo tožencem I.K., D.K., N.K. in M.S., da plačajo tožeči stranki vsak znesek 23.611,00 SIT, toženec J.K. pa znesek 47.605,00 SIT, vsi z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.12.1992 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek proti navedenim tožencem je zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek proti tožencu M.K. Pritožbi prvih petih tožencev je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da morajo plačati I.K., D.K., N.K. in M.S. vsak znesek 7.462,00 SIT, J.K. pa znesek 30.587,00 SIT, vsi z zakonitimi zamudnimi obrestmi od teh zneskov od 8.12.1992 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo.
Toženci vlagajo proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavljajo revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija ni dovoljena.
Po 2.odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku ni revizije v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska. Ta znesek je po zadnji noveli ZPP od 5.12.1992 dalje 80.000,00 SIT. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek dokončno oblikovala na obravnavi dne 7.12.1992. Ker zneski, ki so bili naloženi posameznim tožencem v plačilo s pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ne presegajo 80.000,00 SIT, revizija tožencev ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).