Appeal dismissed for lack of statutory grounds; first-instance court correctly applied administrative law principles.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Ob preizkusu, ali so podani razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti (3. odstavek 75. člena ZUS-1), pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ti niso podani.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 5.1.2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila o tožnikovi pritožbi zoper 8., 9. in 11. točko izreka dopolnilne odločbe Upravne enote Cerknica z dne 26.4.2004, tako, da je odločbo organa prve stopnje v točki 8 in 9 izreka odpravila in v tem delu zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek (1. točka izreka), tožnikovo pritožbo zoper 11. točko izreka navedene dopolnilne odločbe organa prve stopnje pa je zavrnila (2. točka izreka). Organ prve stopnje je z 8. točko izreka izpodbijane dopolnilne odločbe zavrnil zahtevo za vračilo v last in posest parc. št. 17 k.o..., z 9. točko izreka je zavrnil zahtevano odškodnino v obveznicah SOD-a v višini 82.725,78 DEM in zavrgel zahtevek za odškodnino v obveznicah SOD-a za 16.362,72 DEM, z 11. točko izreka pa je zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje sledi utemeljitvi tožene stranke (2. odstavek 67. člena ZUS). Tožena stranka je ugotovila, da odločitev organa prve stopnje v izpodbijani 8. in 9. točki izreka dopolnilne odločbe temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi materialnega prava. Zato je na podlagi 2. odstavka 242. člena ZUP (1986) v tem delu odločbo odpravila in organ prve stopnje opozorila glede česa je treba dopolniti postopek. Po oceni sodišča prve stopnje je tožena stranka z izpodbijano odločbo v delu, s katerim je tožnikovi pritožbi ugodila in odpravila 8. in 9. točko izreka prvostopne dopolnilne odločbe ter v tem delu zadevo vrnila organu prve stopnje, sanirala vse kršitve, ki jih je tožnik v tožbi navajal. Zato tudi z v tožbi očitano procesno kršitvijo ni posegla v pravice, ki jih ima oziroma jih bo tožnik imel v postopku izdaje nove odločbe. Z odpravo izpodbijane odločbe v delu, s katerim je bilo njegovi pritožbi zoper odločbo prve stopnje ugodeno, se tožnikov položaj ne bi izboljšal. Ker tožnik s tožbo ne ugovarja razlogom, zaradi katerih je tožena stranka njegovi pritožbi ugodila, bi pomenila odprava izpodbijane odločbe tožene stranke v tem delu le nepotrebno zavlačevanje postopka, kar pa gotovo ni v tožnikovo korist. Tožniku bo dana možnost, da se o dejstvih in okoliščinah, ki bodo morala biti po izpodbijani odločbi ugotovljena v ponovljenem postopku na prvi stopnji, lahko izjasnil. Brez dejanske in pravne podlage je tožbena trditev, da so za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožnik predlagal v upravnem postopku, izkazani pogoji določeni v 68. členu ZDen. S predlogom za začasno odredbo tožnik namreč ne zahteva začasne prepovedi razpolaganja z nepremičninami in niti prenosa nepremičnin v začasno uporabo upravičencu. Namestitev ključavnice na objektih na parc. št. 17 k.o... in izročitev ključev upravnemu organu tudi po mnenju sodišča ni možno opredeliti kot začasno prepoved razpolaganja z nepremičninami v smislu 68. člena ZDen.

V pritožbi se tožnik ne strinja z odločitvijo sodišča in meni, da ni pravilna in ni zakonita. Smiselno ponovi tožbene navedbe. Navaja, da mu upravni organ ni vročil poročila o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju in tako ni imel tožnikovega stališča v zvezi s poročilom, kar je vplivalo na odločitev. Brez obrazložitve je zavrnitev njegove tožbe zaradi zavrnitve predlagane začasne odredbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo ponovno obravnavanje. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Glede na prehodne določbe 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS vloženo pritožbo obravnavalo kot pritožbo po ZUS-1.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu, utemeljeni pa so tudi razlogi, ki jih sodišče prve stopnje navaja za takšno odločitev.

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. V obravnavani zadevi tožnik v pritožbi ni izrecno navedel nobenega pritožbenega razloga iz 1. odstavka 72. člena ZUS, ki je veljal v času vložitve pritožbe, na podlagi katerega se sme izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje. Ob preizkusu, ali so podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (3. odstavek 75. člena ZUS-1), pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ti niso podani. Kolikor tožnik z ugovorom, da sodišče prve stopnje izpodbijane sodbe ni obrazložilo v delu, ki se nanaša na začasno odredbo, uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšna kršitev ni podana. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, v okviru tožbenih navedb presodilo zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe tudi v tem delu in obrazložilo, zakaj jih ne šteje za utemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.