Supreme Court dismisses appeal as first-instance court wrongly denied appealability under ZUS-1 and refused interim relief.

1. Pritožba zoper izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrže. 2. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa).

[JEDRO]

Ker v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1, tožnikova pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.3.2007, s katero je ugotovila, da je tožnik izgubil pravico opravljanja pravniškega državnega izpita. Z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka) pa je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe v skladu z določbo 32. člena ZUS-1, ker je o tožnikovi tožbi pravnomočno odločilo in ni več pogojev za odločanje o predlagani začasni odredbi.

Tožnik je zoper izpodbijana sodbo in sklep vložil obširno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Med drugim navaja, da mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku, saj ni bil zaslišan. Določbe Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) niso bile pravilno uporabljene in so bile kršene njegove ustavne pravice (14., 25., 155. člen Ustave RS). Pred Ustavnim sodiščem RS je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti določb ZPDI.

K 1. točki izreka:

Pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena.

V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje dalo tožniku pravilen pravni pouk, in sicer da zoper to sodbo pritožba ni dovoljena (1. odstavek 73. člena ZUS-1). ZUS-1 v 1. odstavku 73. člena določa, da je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 o zakonitosti akta tožene stranke in presodilo, da je bilo tožniku zagotovljeno sodno varstvo v okviru tožbe zaradi molka organa oziroma z razširitvijo tožbe na izdani akt, pri čemer je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izdani akt tožene stranke zakonit. Zaradi drugega sodnega varstva pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za odločanje po 1. odstavku 4. člena ZUS-1. Ker v obravnavani zadevi torej niso bili izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1, tožnikova pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 352. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje.

Ker je šlo za procesno odločitev, Vrhovno sodišče Republike Slovenije tožnikove pritožbe ni obravnavalo po vsebini.

K 2. točki izreka:

Pritožba zoper izpodbijani sklep ni utemeljena.

Tožnik je v upravnem sporu tudi zahteval odložitev izvršitve odločbe tožene stranke, ker mu nastaja težko popravljiva škoda, saj ne more opravljati izpita in se zaposliti v odvetništvu, kjer bi imel večji zaslužek.

Po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe. Ker je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje o tožnikovi tožbi z navedeno sodbo pravnomočno odločilo, je v skladu z 32. členom ZUS-1 pravilno zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, saj za odločanje o predlagani začasni odredbi ni bilo več pogojev.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo pritožbo zoper izpodbijani sklep na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 72. člena ZUS-1.