Alimony reduced to symbolic level because recipient has independent property and receives support from step-grandchildren.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ker ima preživninska upravičenka - razvezana žena lastno premoženje, ki ga je izročila ob dogovorjeni protidajatvi, so podani pogoji za občutno znižanje preživnine celo do višine "simbolične preživnine".

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo glavni tožbeni zahtevek na ukinitev preživnine, ugodilo pa zahtevku za njeno znižanje in odločilo, da mora od 21.1.1992 dalje tožnik plačevati toženki na 300,00 SIT mesečno znižano preživnino. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožeče in tožene stranke kot neutemeljeni in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Toženka takšno sodbo izpodbija z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo zavrnjen tudi podrejeni tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da bo preživnina "ustrezno okoliščinam primerno znižana". Sodišči nižje stopnje sta napačno ovrednotili določilo 2. odstavka točke 2 izročilne pogodbe z dne 4.8.1989. Prevzemnici H.L. in H.N. sta se namreč zavezali, da bosta pomagali dodatno k preživljanju toženke, ker tedaj preživnina tožnika ni zadoščala. Zdravstveno stanje toženke je sedaj še mnogo slabše kot ob sklenitvi izročilne pogodbe. Dejansko je nepokretna in v celoti vezana na pomoč sosedov. Obstoji bojazen, da bo od izročilne pogodbe odstopila poleg H.N. še H.L.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), v pravdi ni bilo.

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Ugotovljena dejanska podlaga je omogočila sklepanje, da toženka ni brez lastnih sredstev za življenje. Svoje premoženje, stanovanjsko hišo s 30 a zemlje ter dvema garažama, je izročila svojima nečakinjama ter si izgovorila od prevzemnic ustrezne dajatve. Tudi če je ena od prevzemnic od pogodbe odstopila, ima vso možnost od druge prevzemnice terjati, kar je dolžna po pogodbi. Ne glede na sklepanje prvega sodišča, da je toženka upravičenka do protidajatve prevzemnic v znesku 400 DEM mesečno, je ugotovljeno, da ji prevzemnica H.L. pošilja redno različne zneske v DEM, kar je v času od 10.2.1992 do 21.10.1992 zneslo v povprečju 470 DEM mesečno. To pa je že vsota, ki ji omogoča vsaj kritje najnujnejših rednih izdatkov, predvsem pa je večja od tožnikove pokojnine. Že ta ugotovitev je nižjima sodiščema kljub toženkinemu slabemu zdravstvenemu stanju omogočila uporabo 5. odstavka 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o ponovni določitvi preživnine zaradi spremenjenih okoliščin in znižanje dosedanje preživnine, ki jo mora plačevati tožnik, od 6.743,00 SIT mesečno na 300,00 SIT mesečno in sicer ne glede na siceršnjo pravilnost razlogov sodb nižjih sodišč, da bo toženki s takšno preživnino omogočena zagotovitev različnih socialnih upravičenj. Tožnikove premoženjske razmere so tako skromne, da bi bil njegov socialni položaj v razmerju do toženkinega ob višjem preživninskem prispevku od dosojenega bistveno okrnjen.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).