Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 158/2004 ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.158.2004 AI generated

Administrative court dismisses appeal as claim filed after statutory 30-day limitation period expired ipso iure.

Case Number Sklep I Up 158/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision to reject the lawsuit as untimely. The plaintiff filed the administrative lawsuit on February 22, 2002, which was after the expiration of the 30-day statutory period following the receipt of the administrative act. The court ruled that because the filing deadline was established by law, it constitutes a material preclusive period where the right to sue terminates automatically upon expiration.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu 26. člen 1. odstavek; Zakon o upravnem sporu 26. člen 2. odstavek: A statutory deadline for filing an administrative lawsuit is a material preclusive period, and the right to sue terminates ipso iure upon its expiration.

Keywords

AI generated
administrative lawsuit statutory limitation period material preclusive period ipso iure termination procedural preclusion

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu 26. člen 1. odstavek
Zakon o upravnem sporu 26. člen 2. odstavek
Zakon o upravnem sporu 34. člen 2. točka 1. odstavek
Zakon o pravdnem postopku 350. člen 2. odstavek
Zakon o upravnem sporu 107. člen 2. odstavek
Zakon o upravnem sporu 76. člen
Zakon o upravnem sporu 82. člen 2. odstavek
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker je 30-dnevni rok za vložitev tožbe določen z zakonom, je rok iz 1. odstavka 26. člena ZUS materialni prekluzivni rok. V primeru prekoračitve materialnega prekluzivnega roka preneha pravica ipso iure. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik tožbo vložil 22.2.2002, torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, pa tožnik ne nasprotuje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo kot prepozno (1. točka izreka sklepa) in tožnika oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka sklepa).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik prejel odločbo tožene stranke z dne 30.11.2001, dne 17.1.2002, tožbo zoper navedeno odločbo pa je vložil s priporočeno poštno pošiljko dne 22.2.2002, ko je 30-dnevni rok za vložitev tožbe že iztekel.

Tožnik v pritožbi vztraja pri tožbi, vloženi dne 22.2.2002, ker smatra, da v navedenem primeru 30-dnevni rok za vložitev tožbe ni prekluziven, ker je tožena stranka grobo posegla v njegove ustavne pravice, uveljavlja pa tudi kršitev ustavne pravice do pritožbe. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in nadaljuje z obravnavo njegove tožbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, ZUS v 26. členu določa, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta. Pravočasnost vložitve tožbe ugotavlja sodišče v predhodnem preizkusu tožbe kot pogoj za obravnavanje tožbe v upravnem sporu. Ker je 30-dnevni rok za vložitev tožbe določen z zakonom, je rok iz 1. odstavka 26. člena ZUS materialni prekluzivni rok. V primeru prekoračitve materialnega prekluzivnega roka preneha pravica ipso iure. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik tožbo vložil 22.2.2002, torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, pa tožnik ne nasprotuje.

Pritožbeni ugovori o poseganju tožene stranke v tožnikove ustavne pravice so pri zamudi roka za vložitev tožbe neupoštevni. Z odločitvijo sodišča prve stopnje pa tudi ni bilo poseženo v tožnikovo ustavno pravico do pritožbe.

Ker tožnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov, iz katerih izpodbija sklep sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se je po določbi 1. odstavka 16. člena ZUS v času odločanja sodišča prve stopnje primerno uporabljal za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS, preizkusilo izpodbijani sklep glede razlogov, ki jih mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovilo, da do takih kršitev ni prišlo.

Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo obravnavalo po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po ZUS-1 in jo na podlagi določbe 76. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.