Appeal granted; first instance court must treat non-final act challenge as defective and order correction.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je bilo odločeno o njeni pritožbi proti upravnemu aktu prve stopnje, torej izpodbija upravni akt, ki ni dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno, preden je vsebinsko odločilo o zahtevani izdaji začasne odredbe, s tožbo ravnati kot z nerazumljivo tožbo in zahtevati odpravo pomanjkljivosti po 31. členu ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Iz predloženih spisov izhaja, da je tožeča stranka vložila tožbo proti odločbi Ministrstva za okolje in prostor z dne 29.8.2007, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 4.4.2007. Tožeča stranka je predlagala, da se njeni tožbi ugodi in odločba Ministrstva za okolje in prostor odpravi. V tožbi je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1, s katero se naj do pravnomočnosti sodbe odloži izvršitev odločbe upravnega organa prve stopnje - gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 4.4.2007. Zatrjevala je nastanek težko popravljive škode, ki bi ji nastala z izvršitvijo inšpekcijske odločbe (z njo je bilo odločeno, da mora ustaviti gradnjo gozdne ceste, ki jo gradi na zemljiščih parc. št. 1, 2 in 3 k.o. P., ter v roku do 30.6.2007 odstraniti omenjeno cesto in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje), saj naj ne bi imela drugega dostopa do gozdov, torej jih ne bi mogla izkoriščati, v posledici tega pa tudi ne izpolniti že sklenjenih pogodb za objekte nizkih gradenj.

Sodišče prve stopnje je zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 zavrnilo. Presodilo je, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za odložitev izvršitve upravnega akta, ker tožeča stranka za svoje navedbe naj ne bi predložila nobenih dokazov, torej svojih navedb ni z ničemer izkazala.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pristojno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da naj bi že v tožbi ter zahtevi za odlog izvršitve izpodbijanega akta navajala dejstva in okoliščine, zaradi katerih naj bi ji nastala težko popravljiva oziroma nepopravljiva škoda. Tožeča stranka je investitorica gradnje gozdne ceste v dolžini 500 m. Splošno znano je, da so za izgradnjo vsake, tudi gozdne ceste, potrebna ogromna finančna sredstva. Vsakomur je tudi jasno, da bi z odstranitvijo take ceste nastala ogromna gospodarska škoda. Pa tudi sicer je v zahtevi za izdajo začasne odredbe navedla, da bi z izgradnjo ceste nadaljevala šele po spremembi prostorskih aktov in pridobitvi gradbenega dovoljenja.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1, na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje, sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda.

Tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 29.8.2007, s katero bi bilo odločeno v postopku na drugi stopnji o njeni pritožbi zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 4.4.2007. S prvostopno odločbo je bilo med drugim odločeno, da mora tožnica kot inšpekcijski zavezanec takoj po vročitvi odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo gozdne ceste, ki jo gradi na zemljiščih parc. št. 1, 2 in 3 k.o. P., ker jo gradi brez gradbenega dovoljenja (1. točka izreka), ter da mora v roku do 30.6.2007 na svoje stroške odstraniti navedeni objekt iz 1. točke izreka, to je gozdno cesto v izgradnji, ki poteka od kapelice P. do B.P. po zemljiščih parc. št. 1, 2 in 3 k.o. P. in vzpostaviti zemljišča v prejšnje stanje (2. točka izreka).

V zahtevi za izdajo začasne odredbe tožeča stranka predlaga, da se v skladu z 2. odstavkom 32. člena ZUS-1 odloži izvršitev upravne odločbe prve stopnje, torej odločbe gradbene inšpektorice z dne 4.4.2007, torej da se odloži izvršitev upravnega akta, ki ni izpodbijan v upravnem sporu.

V skladu z že ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča (sklepi opr. št. I Up 337/2007 z dne 28.3.2007, I Up 428/2007-3 z dne 14.6.2007, I Up 566/2007 z dne 20.9.2007) mora sodišče prve stopnje med procesnimi predpostavkami za odločanje tako o tožbi kot o zahtevi za izdajo začasne odredbe preveriti tudi, ali je akt, ki se s tožbo izpodbija, upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, torej tisti akt, s katerim je vsebinsko odločeno o zadevi ter se z njim posega v pravni položaj tožnika (2. člen ZUS-1). Če tožnik s tožbo ne izpodbija upravnega akta v smislu ZUS-1 (in napačno izpodbija odločbo organa druge stopnje, s katero je bila pritožba zavrnjena), je dolžno ravnanje sodišča prve stopnje, da ustrezno odreagira na to napako v tožbi, saj drugače niso podane procesne predpostavke za odločanje v zadevi.

V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je bilo odločeno o njeni pritožbi proti upravnemu aktu prve stopnje, torej izpodbija upravni akt, ki ni dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno, preden je vsebinsko odločilo o zahtevani izdaji začasne odredbe, s tožbo ravnati kot z nerazumljivo tožbo in zahtevati odpravo pomanjkljivosti po 31. členu ZUS-1.

Ker sodišče prve stopnje pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe ni preverilo procesnih predpostavk za tožbo in ni ravnalo v nakazani smeri, je bistveno kršilo določbe ZUS-1, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost izpodbijanega sklepa.

Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku v skladu z določbami 31. člena ZUS-1 pozvati tožečo stranko, da v določenem roku popravi pomanjkljivosti tožbe in šele na to ponovno odločiti v skladu z določbami ZUS-1.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (77. člen ZUS-1, 366. člen ZPP v povezavi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).