Supreme Court dismisses appeal as election commission's mandate confirmation is not an actionable administrative act.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Akt, s katerim je Državna volilna komisija RS (DVK) ugotovila, komu pripada pravica, da nadomešča poslanko Državnega zbora RS, ki je bila imenovana za ministrico, temelji na 14. členu Zakona o poslancih (ZPos-UPB2). Takšna ugotovitev ima značaj potrdila o izvolitvi iz 98. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ-UPB1, Uradni list RS, št. 109/2006).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka ugotovila, da pripada pravica, da nadomešča poslanko Državnega zbora RS B.B., naslednji kandidatki po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju z liste NSi-Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka v III. volilni enoti za volitve poslank in poslancev v Državni zbor RS, A.A., roj. 27.12.1950, stanujoči ..., ter da je kandidatka dne 16.10.2007 podala izjavo, da je pripravljena opravljati funkcijo.

Zoper navedeni akt je tožnik vložil pritožbo na Vrhovno sodišče RS zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagal je, da Vrhovno sodišče RS odpravi izpodbijani akt; da ugotovi, da v skladu s sklepom o izidu žreba Volilne komisije III. volilne enote pripada pravica C.C., roj. 7.7.1959, stanujočemu v ..., da nadomešča poslanko Državnega zbora RS A.A. kot naslednji kandidat po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju z liste NSi-Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka v III. volilni enoti za volitve poslank in poslancev v Državni zbor RS; da naloži Državni volilni komisiji, da v tej zadevi izdano sodno odločbo posreduje v odločanje Državnemu zboru RS, z napotilom, da glasuje o potrditvi poslanskega mandata C.C. in da naloži Državni volilni komisiji, da C.C. povrne stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodne odločbe do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo.

Pritožbo je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov:

Vrhovno sodišče RS odloča v upravnem sporu o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v državni zbor, državni svet in volitve predsednika države (1. odstavek 12. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/2006).

Po presoji Vrhovnega sodišča RS akt, ki se izpodbija s pritožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Akt, s katerim je Državna volilna komisija RS (DVK) ugotovila, komu pripada pravica, da nadomešča poslanko Državnega zbora RS, ki je bila imenovana za ministrico, temelji na 14. členu Zakona o poslancih (ZPos -UPB2). Ta v 2. odstavku med drugim določa, da v tem času opravlja funkcijo poslanca tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki je bil imenovan za ministra. Takšna ugotovitev ima značaj potrdila o izvolitvi iz 98. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-UPB1, Uradni list RS, št. 109/2006). V obravnavanem primeru torej ne gre za odločbo Državne volilne komisije iz 104. člena ZVDZ, zoper katero se po 1. odstavku 105. člena ZVDZ lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore v 48 urah po prejemu akta. Gre za ugotovitev, komu se potrdi naslednji poslanski mandat, o potrditvi mandata pa odloča Državni zbor RS. Zoper odločitev Državnega zbora RS o potrditvi poslanskih mandatov pa je zagotovljeno pravno varstvo pred Ustavnim sodiščem RS. Upoštevaje navedeno je Vrhovno sodišče RS pritožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

V ZUS-1 in v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP-UPB2), ki se po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, ni podlage za povrnitev stroškov stranki, katere pritožba je zavržena iz procesnih razlogov.