Appeal dismissed; facts for default judgment must be evident in pleadings or known generally under ZPP.

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog. Zato morajo biti dejstva, iz katerih izhaja, da materialno pravo stranki (pri sodbi zaradi izostanka toženi stranki) ne priznava prostega razpolaganja z zahtevki (3. odst. 3. člena ZPP), razvidna iz tožbenih navedb ali iz dokazov, ki jih je tožbi priložil tožnik, ali pa morajo biti splošno znana (4. in 5. točka 2. odst. 332. člena ZPP), da lahko sodišče na podlagi 2. odst. 332. člena ZPP odkloni izdajo sodbe zaradi izostanka.

[OBRAZLOŽITEV]

Pritožbo zoper sodbo zaradi izostanka, po kateri mora tožena stranka plačati tožeči stranki 4.136.131,OO SIT z zamudnimi obrestmi od 17.7.1992 dalje do plačila, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V pravočasni reviziji navaja tožena stranka, da uveljavlja vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene.

Revizija ni utemeljena.

Pri presoji utemeljenosti revizije pazi revizijsklo sodišče po uradni dolžnosti samo na morebitne kršitve določb pravdnega postopka, ki so navedene v 10. točki 2. odst. 354. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ostale revizijske razloge mora vlagatelj revizije izrecno uveljavljati, sicer jih revizijsko sodišče ne upošteva (386. člen ZPP).

V reviziji zatrjuje tožena stranka, da sodišče ne bi smelo izdati sodbe zaradi izostanka iz razloga, navedenega v 2. odst. 332. člena ZPP.

Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. člena ZPP), pri sodbah zaradi izostanka pa tudi pritožbeni razlog ne (2. odst. 353. člena ZPP). Zato morajo biti dejstva, iz katerih izhaja, da materialno pravo stranki (pri sodbi zaradi izostanka toženi stranki) ne priznava prostega razpolaganja z zahtevki (3. odst. 3. člena ZPP), razvidna iz tožbenih navedb ali iz dokazov, ki jih je tožbi priložil tožnik, ali pa morajo biti splošno znana (4. in 5. točka 2. odst. 332. člena ZPP), da lahko sodišče na podlagi 2. odst. 332. člena ZPP odkloni izdajo sodbe zaradi izostanka. Uveljavljanje teh dejstev šele v pritožbi, glede na 2. odst. 353. člena ZPP, ni dovoljeno. Niti iz dejstev, navedenih v tožbi, niti iz dejstev, izhajajočih iz tožbi priloženih dokazov ali iz splošno znanih dejstev pa ne izhaja, da tožena stranka z zahtevki v tem sporu ne more razpolagati. Zato sodišče v tem sporu ni odločilo v nasprotju z 2. odst. 332. člena ZPP. Ne glede na to revizijsko sodišče še pripominja, da ni prišlo do kumuliranja valorizacije in zamudnih obresti. Tožena stranka mora plačati zamudne obresti samo od zapadlosti njene obveznosti dalje, prvotna obveznost pa se je valorizirala samo do zapadlosti. Razlog, da se je natekel že precejšen znesek zamudnih obresti pa je na strani tožene stranke. Svojo obveznost bi namreč morala poravnati najkasneje do 17.7.1992 (4. člen pogodbe o sofinanciranju novih delovnih mest z namenom zaposlovanja brezposelnih oseb). Ker tega ni storila, tečejo od takrat dalje zamudne obresti.

Uveljavljani revizijski razlog ni podan. Ker tudi ni revizijskih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka je revizijsko sodišče oprlo na 1. odst. 154. člena in na 1. odst. 155. člena ZPP.