Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 1241/2004 ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.1241.2004 AI generated

Supreme Court dismisses appeal as administrative dispute is legally concluded by final Supreme Court judgment.

Case Number Sklep I Up 1241/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of the Republic of Slovenia dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the administrative lawsuit. The appellant argued that new damages from road and water pipe expansions required further judicial review despite a final Supreme Court decision ending the original dispute. The court ruled that no legal basis exists to continue an administrative proceeding once a final judgment has terminated it, rendering any further filing inadmissible.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS); ZUS 73. člen: An administrative dispute that has been legally concluded by a final court judgment cannot be continued or reopened through new lawsuits or appeals.

Keywords

AI generated
administrative dispute conclusion final judgment res judicata inadmissible appeal filing supreme court jurisdiction procedural exhaustion requirement

Cited Legislation

AI generated
73. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)

Cited Case Law

AI generated
I Up 394/2001-2
I Up 394/2001-2 z dne 17.1.2002.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS kot pritožbenega sodišča ni možna pritožba oziroma tožba, dopustna so le izredna pravna sredstva, določena z ZUS.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo vlogo z dne 17.8.2004, ker se ta vloga nanaša na upravni spor, ki je bil končan s sodbo prvostopnega sodišča, opr. št. U 1381/95-13 z dne 14.2.2001, potrjeno s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 394/2001-2 z dne 17.1.2002.

Zoper sklep prvostopnega sodišča se je tožnik pritožil, ker se mu še vedno dela škoda. Odvzeli so mu del parcele za cesto, zdaj pa se ob tej cesti dela še vodovod in so še za en meter razširili na njegovo parcelo. To bi moral pristojni organ urediti, zato ne bo več plačeval dajatev za odvzeta zemljišča. Pridobil je tudi več dokazov za ureditev katastra iz zračnih posnetkov, kjer se lepo vidi, kje je gozd ali travnik in kje je čez parcele napravljena asfaltirana cesta, ki v zemljiškem katastru ni vrisana. Od te parcele pa lastniki še vedno plačujejo dajatve. Tožba se torej nadaljuje in stroški bodo plačani, ker sodišče še zavlačuje, bo odgovarjalo. Z zahtevanim ne bo odnehal. Nekdo bo plačal kazen za neopravljeno delo. Grožnje in žalitve, kakor njegove izjave obravnava prvostopno sodišče, so v tem primeru vse premalo. Zahteva obravnavo pri prvostopnem sodišču in še kje drugje.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je tožniku pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, nadaljevanje upravnega spora, ki je bil končan s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 394/2001-2 z dne 17.1.2002, ni več mogoče, saj noben zakon ne daje podlage za nadaljevanje upravnega spora, ki je pravnomočno končan. Zato je vsako nadaljnje vlaganje tožb oziroma pritožbe v takem postopku nedopustno in tudi brezpredmetno. Takšno tožbo oziroma kot tožnik navaja, nadaljevanje tožbe, je zato dolžno prvostopno sodišče zavreči.

Če tožnik meni, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka v zvezi z zemljiškim katastrom, kakršnega ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDNPE, Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/2002 - SPZ), pa mora začetek takega postopka predlagati pri pristojnem geodetskem organu, ne more pa novih zemljiškokatastrskih postopkov začeti s tožbo, oziroma nadaljevanjem tožbe pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije oziroma pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije.

Glede na navedeno je neutemeljena tudi tožnikova zahteva za opravo obravnave v njegovi prisotnosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.