Supreme Court dismisses review rejecting delay of enforcement due to alleged incapacity or future zoning changes.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Iz sodnega spisa ne izhaja, da bi bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tudi zatrjevane (in izkazane) zdravstvene težave tožnika ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor Območne enote Novo mesto z dne 28.5.2002, s katerim je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikov predlog za odlog izvršbe odločbe Urbanistične inšpektorice, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enote Novo mesto z dne 27.3.1995. Z navedeno odločbo, ki je v obravnavanem primeru izvršilni naslov, je upravni organ prve stopnje tožniku naložil, da mora do 30.6.1995 odstraniti stanovanjski objekt približne tlorisne izmere 10,00 m x 7,50 m na zemljišču s parc. št. 15 k.o... ter vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popr. in 70/2000 - ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper navedeno izpodbijano odločbo tožene stranke. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se je sodišče prve stopnje strinja z razlogi, navedenimi v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS) ter še dodaja:

Odločba, izdana v upravnem postopku se izvrši, ko postavne izvršljiva (1. odstavek 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP 1986). Odločba prve stopnje postane izvršljiva, ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena (1. točka 2. odstavka 270. člena ZUP 1986). Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je iz upravnih spisov razvidno, da zoper odločbo z dne 27.3.1995, ki je v predmetnem postopku izvršilni naslov, ni bila vložena pritožba in je torej odločba postala izvršljiva.

Upravna izvršba se lahko izvrši ob pogojih, ki jih določa 2. odstavek 281. člena ZUP (1986). Po navedeni določbi se upravna izvršba odloži, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog, ali da je namesto začasne odredbe, ki naj bi se izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se loči od začasne odločbe. V obravnavanem primeru tožnik obstoja navedenih pogojev ne zatrjuje, niti le-ti niso razvidni iz podatkov v upravnih spisih. Zgolj dejstvo, da je predvidena sprememba dolgoročnega plana Občine ..., po kateri naj bi zemljišče s parc. št. 15 k.o... postalo zazidljivo, kar pomeni, da bo obstajala možnost legalizacije sporne gradnje, pa po stališču sodišča prve stopnje ne more biti razlog za odlog izvršbe po citirani določbi 2. odstavka 281. člena ZUP (1986). Prav tako pa tudi zatrjevane (in izkazane) zdravstvene težave tožnika ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.

Glede na navedeno in ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe tožene stranke pravilen in da je odločba pravilna in da temelji na zakonu, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik, ki ga po pooblastilu zastopa njegova mati A.A., njo pa v pritožbenem postopku odvetniki B.B. in C.C. vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da navedena odločba z dne 27.3.1995, kljub znatni časovni odmaknjenosti, še ni mogla postati izvršljiva. Iz dokumentacije in navedb v upravnih spisih in v sodnem spisu namreč izhaja, da je psihično bolan in da je bila zaradi psihične bolezni pri njem ugotovljena invalidnost prve kategorije. V pritožbi zoper prvostopni sklep tožnikova mati (pooblaščenka) navaja tudi, da tožnik ni opravilno sposoben. Ni dovolj, da ima tožnikova mati po tožniku podpisano pooblastilo, če on prave procesne volje in s tem tudi pooblastila ni sposoben dati ali razumeti njegovega pomena. Tudi odločba urbanistične inšpektorice z dne 27.3.1995 ne more postati izvršljiva prej, preden bo vročena tožnikovemu z odločbo pristojnega organa postavljenemu zastopniku oziroma skrbniku. Šele z vročitvijo slednjemu bo začel teči rok za pritožbo. Sicer meni, da je glede na realne možnosti legalizacije predmetne gradnje, kar dokazuje dokumentacija v upravnih spisih, vendar podana podlaga za odlog izvršbe. S tem, ko zaradi njegove opravilne nesposobnosti odločba urbanistične inšpektorice z dne 27.3.1995 še ni bila veljavno vročena in še ni začel teči rok za pritožbo, bo morebitna vmesna legalizacija sporne gradnje povzročila odpravo citirane odločbe z dne 27.3.1995. Zaradi tega je odlog izvršbe nujen, saj bo v nasprotnem primeru njemu nastala nenadomestljiva in nepopravljiva škoda. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da tožnikova pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu z navedeno zakonsko določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo, sodba sodišča prve stopnje pa je postala pravnomočna s 1.1.2007.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj iz tega razloga po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti.

Revizijski razlog, bistvene kršitve postopka v upravnem sporu (3. odstavek 75. in 78. člena ZUS-1) ki se nanaša na to, da tožnik prave procesne volje in s tem tudi pooblastila ni sposoben dati ali razumeti njegovega pomena, čeprav se je s pooblastilom izkazala tožnikova mati, po mnenju revizijskega sodišča ni podan. Iz sodnega spisa namreč izhaja, da je tožnik dal pooblastilo svoji materi za zastopanje v upravnem sporu (dne 8.1.2003). Iz sodnega spisa ne izhaja, da bi bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tudi zatrjevane (in izkazane) zdravstvene težave tožnika ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.

V predmetnem sporu gre za predlagan odlog izvršbe. V zvezi s tem pa revizijsko sodišče meni, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo, sklicujoč se na določbe 1. odstavka 270. člena in 2. odstavka 281. člena ZUP (1986). Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja pogojev za odlog izvršbe po 2. odstavku 281. člena ZUP (1986) ne zatrjuje, niti le-ti niso razvidni iz podatkov in listin v upravnih spisih.

Tudi po mnenju revizijskega sodišča dejstvo, da je predvidena sprememba dolgoročnega plana Občine ..., po kateri naj bi zemljišče s parc. št. 15 k.o. ... postalo zazidljivo, kar pa pomeni, da bi obstajala možnost legalizacije sporne gradnje, ne more biti razlog za odlog izvršbe po citirani določbi 2. odstavka 281. člena ZUP (1986).

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.