Customs duty appeal dismissed; foreign investment contract expired before five-year import deadline.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Pogodba o tujem vlaganju je prenehala veljati pred potekom 5 let od uvoza blaga, tako je bilo potrebno na podlagi 4. odstavka 30.b člena CZ pristopiti k naknadnemu obračunu carine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19.2.2003, s katero je ta delno ugodila pritožbi tožnika in odločbo Carinarnice z dne 18.8.1998 spremenila tako, da je spremenila višino dolgovanega zneska prometnega davka na pravilno vrednost 495.619,00 SIT ter s tem skupno višino dolgovanega zneska na pravilno vrednost 2.478.095,00 SIT, v ostalem pa je njegovo pritožbo zavrnila. Tožena stranka je ugotovila, da je predmet obravnave rabljeno tovorno vozilo, uvoženo dne 13.8.1993 in oproščeno plačila carine po 30.b členu Carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76-21/91, dalje CZ) kot tuja vloga za opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, pogodba o tujem vlaganju je prenehala veljati 31.3.1998, to je pred potekom petih let od uvoza obravnavanega vozila, iz dokumentacije pa ni razvidno, da bi imel tožnik pogodbo namen podaljšati. Tako je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je zaradi nenamenske uporabe pristopil k naknadnemu obračunu carine na podlagi 4. odstavka 30.b člena CZ, vendar pa je bil prometni davek neupravičeno obračunan po dvajset procentni stopnji, saj je bila v deklaracijo vložena izjava za prometni davek takratne občine A.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je med strankama nesporno, da je bila pogodba o tujem vlaganju sklenjena 23.2.1993, da je bila oprema uvožena 13.8.1993 ter, da je pogodba o tujem vlaganju prenehala veljati 31.3.1998. Po 1. odstavku 30.b člena CZ so plačila carine oproščene osebe, ki uvažajo opremo iz naslova vloge tuje osebe pod pogojem, da tuja oseba vlaga za več kot pet let in da znaša njena vloga najmanj dvajset procentov celotnega vlaganja, 4. odstavek istega člena pa določa, da če oseba iz 1. odstavka odtuji blago, za katerega niso bile plačane carina in druge uvozne davščine, ga da v uporabo drugemu ali ga uporabi za druge namene, ne pa za tiste, zaradi katerih je bilo oproščeno plačila carine in drugih uvoznih davščin, pred potekom petih let od dneva uvoza blaga brez prejšnjega plačila carine in drugih uvoznih davščin, mora plačati carino po stopnji, določeni v carinski tarifi in druge uvozne davščine. CZ tako začetek teka petletnega roka vloge tuje osebe izrecno veže na dan uvoza opreme in bi se tako v obravnavanem primeru rok petih let iztekel 13.8.1998, vendar pa je pogodba o tujem vlaganju prenehala že dne 31.3.1998, ter je tako vlaganje prenehalo biti tuje, s tem pa je nastopila okoliščina, ki jo predvideva zakon za primere, ko eden od pogojev za oprostitev plačila carine in drugih uvoznih davščin ni več izpolnjen. Tako so bile tožniku utemeljeno obračunane carinske in druge uvozne dajatve.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Navaja, da je bil dne 24.6.1993 sprejet aneks k pogodbi o tujem vlaganju, na osnovi katerega je bila izvedena sprememba vrednosti vlaganja pogodbenih strank, na osnovi aneksa je bil tako podaljšan petletni pogodbeni rok ter spremenjena vrednost uvoženega blaga. Blago - kamion je bilo uvoženo dne 21.6.1993, torej nekaj dni pred sklenitvijo aneksa in tako še ni moglo preteči pet let od dneva njegovega uvoza, tako blago ni bilo odtujeno pred pretekom pet let od dneva uvoza. Blago - kamion je potem nekaj časa čakalo na carinjenje in je bilo ocarinjeno šele dne 13.8.1993, kar pa ni krivda tožeče stranke. Tožnik je izpolnil oba pogoja za oprostitev plačila carine iz naslova vloge tuje osebe. Pravno zmoten pa je zaključek sodišča, da je pri tem potrebno upoštevati datum uvoza opreme, saj je za pogodbeno vlaganje edini relevanten datum pogodbe, ko sta se pogodbenika dogovorila o vlaganju, to pa je datum pogodbe 23.2.1993 in datum aneksa dne 24.6.1993. Ni tudi jasno, od kje sodišču dokazilo, da je tožnik odtujil blago ali ga dal v uporabo drugemu oziroma ga uporabil v druge namene, kot to očita tožniku izpodbijana odločba.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da pritožba tožeče stranke ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu z omenjeno zakonsko določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo, sodba sodišča prve stopnje pa je postala pravnomočna s 1.1.2007.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Revizija uveljavlja tudi nepravilno uporabo materialnega prava, čemur pa revizijsko sodišče ne more pritrditi, saj je mnenja, da je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Ne gre namreč pritrditi navedbi revizije, da bi bilo potrebno uporabiti 1. odstavek 32. člena Carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 34/90 - prečiščeno besedilo), ker naj bi tožnik izpolnil oba pogoja, določena za oprostitev plačila carine za osebe, ki uvažajo opremo iz naslova vloge tuje osebe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med strankama nesporno, da je bila pogodba o tujem vlaganju sklenjena dne 23.2.1993, prenehala je veljati dne 31.3.1998, rabljeno tovorno vozilo, ki je predmet obravnave, pa je bilo uvoženo dne 13.8.1993 in oproščeno plačila carine po 30.b členu Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 10/76-21/91) kot tuja vloga za opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo. Na tako ugotovljeno dejansko stanje, namreč da je pogodba o tujem vlaganju prenehala veljati pred pretekom petih let od dneva uvoza blaga, ki je bilo oproščeno plačila carine in drugih uvoznih davščin na podlagi 1. odstavka 30.b člena Carinskega zakona, pa je po presoji revizijskega sodišča prvostopno sodišče pravilno uporabilo 4. odstavek 30.b člena Carinskega zakona. Ta namreč določa, da če oseba iz 1. odstavka odtuji blago, za katero niso bile plačane carina in druge uvozne davščine, ga da v uporabo drugemu ali ga uporabi za druge namene, ne pa za tiste, zaradi katerih je bilo oproščeno plačila carine in drugih uvoznih davščin, pred potekom petih let od dneva uvoza blaga brez prejšnjega plačila carine in drugih uvoznih davščin, mora plačati carino po stopnji, določeni v carinski tarifi in druge uvozne davščine. Omenjena določba torej petletni rok veže na dan uvoza opreme in ne na sklenitev pogodbe o tujem vlaganju, kot se zmotno zatrjuje v reviziji. Tako je po oceni revizijskega sodišča prvostopno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Revizija ni uveljavljala bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu z določbo 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.