Appeal dismissed; filing an objection to a court fee notice constitutes a request for a fee assessment decision.

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. 2. Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če stranka vloži ugovor na opomin oziroma nalog za plačilo sodne takse, se to šteje za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse, zoper katero je dopustna pritožba.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) tožnici odmerilo sodno takso za sodbo, opr. št. U 1672/2006 z dne 24.10.2006, v višini 19.000 SIT in njeno pritožbo zoper navedeno sodbo v višini 38.000 SIT, ter za opomin v višini 9.500 SIT, skupaj torej 66.500 SIT, in ji dalo 15 dnevni rok za plačilo te obveznosti.

Zoper navedeni sklep se tožnica pritožuje. Navaja, da ni zahtevala izdaje izpodbijanega sklepa. Ničesar, navedenega v tem sklepu, pa tudi v drugih odločbah in sklepih, ne dolguje. Meni, da je vse to samovoljno ravnanje državne uprave in je podana odgovornost države. Zahteva izbris iz davčnega registra, povračilo škode in stroškov za porabljen čas, prevozne in poštne stroške v višini 1.500.000 SIT, nastalo takso pa naj tudi plačajo tisti, ki so jo zakrivili. Ta sklep naj se "zavrne", enako tudi drugi sklepi in odločbe.

Pritožba ni utemeljena Kot je tožnici pravilno pojasnilo prvostopno sodišče, opomin oziroma nalog za plačilo sodnih taks nista akta, zoper katera bi bilo mogoče vložiti pravno sredstvo. Glede na to je prvostopno sodišče pravilo štelo tožničino pritožbo (kot jo je naslovila sama) z dne 23.11.2006 zoper opomin in nalog z dne 10.11.2006 (tožnica ju je po podatkih spisov prejela 14.11.2006), v kateri je ugovarjala tudi plačilu sodnih taks, za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse v smislu 1. odstavka 27. člena ZST, zoper katero pa je dopustno vložiti pritožbo. Neutemeljena je torej pritožbena navedba, da tožnica ni zahtevala izdaje izpodbijanega sklepa.

Izpodbijani sklep pa je po presoji pritožbenega sodišča pravilen in zakonit. Z njim so odmerjene sodne takse, ki jih je tožnica dolžna plačati na podlagi ZST za prvostopno sodbo z dne 24.10.2006, izdano na njeno tožbo, s katero ni uspela, in tožničino pritožbo z dne 9.11.2006 zoper prej navedeno sodbo, ter stroške opomina.

Ker je predmet tega upravnega spora le odmera obveznosti plačila sodnih taks v zvezi s prej navedeno sodbo in pritožbo zoper to sodbo in opominom, v tem upravnem sporu tožnica ne more uspešno uveljavljati pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na odmero pristojbine za vzdrževanje gozdih cest, na njene siceršnje davčne obveznosti, na njen vpis v register davčnih zavezancev in druge zadeve, ki niso predmet v tem sporu izpodbijanega sklepa. Zato te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče zavrača kot neupoštevne.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.

K 2. točki izreka:

Ker tožnica s pritožbama ni uspela, v skladu s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 1. odstavkom 16. člena ZUS sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.