Appeal dismissed; no legal aid granted in enforcement proceedings due to lack of reasonable success prospects.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Ker izvršilna zadeva, v kateri prosi tožnik za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in je ni razumno sprožiti (4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP), je tožena stranka pravilno odločila, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja v izvršilnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.5.2006, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti. Tožena stranka je prošnjo kot neutemeljeno zavrnila iz razloga, ker tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, določnega v 4. alineji 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Tožena stranka je ugotovila, da je iz spisa Okrajnega sodišča v Murski Soboti razvidno, da je A. na podlagi verodostojne listine zoper tožnika vložil predlog za izvršbo in da je sodišče dne 30.8.2004 izdalo sklep o izvršbi. Zoper ta sklep je tožnik podal ugovor iz istih razlogov, kot jih navaja v prošnji za dodelitev bpp, vendar je okrajno sodišče dne 9.11.2004 s sklepom ugovor tožnika kot neutemeljen zavrnilo, ker ni bil obrazložen. Zoper ta sklep se je nato tožnik spet iz istih razlogov, kot jih navaja v prošnji in tudi v ugovoru pritožil, vendar je Višje sodišče v Mariboru s sklepom z dne 20.4.2005 njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V sklepu je navedlo, da je ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru, vendar pa dolžnik (sedanji tožnik) ni predložil in ni predlagal nobenih dokazov v svojo korist. Ker tožnik tudi v prošnji za bpp ne navaja nobenih novih razlogov, temveč navaja ista dejstva kot v ugovoru in pritožbi, niti ne predloži kakšnih dokazov v svojo korist, navedeno kaže na to, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zato je njegovo prošnjo za bpp kot neutemeljeno zavrnila.

Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke, da v tožnikovem primeru ni podan vsebinski pogoj iz 1. odstavka 24. člena ZBPP. Glede na ugotovitve, ki izhajajo iz podatkov predloženega upravnega spisa je pravilna ugotovitev tožene stranke, da v izvršilni zadevi, v kateri je prosil za zastopanje, tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Glede na to, da tudi v tožbi ne zatrjuje in ne navaja ničesar, kar ni zatrjeval že v postopku pri toženi stranki in v postopku, ki se je vodil v obravnavani izvršilni zadevi, soglaša tudi z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS).

Tožnik v pritožbi navaja, da predlaga izvedbo dokazov na podlagi verodostojnih listin, katere naj sodišču dostavi A. Te listine so trije njegovi faxi, v katerih prosi za novo sim kartico in pogodbo, v kateri se A. zavezuje, da bo dostavil novo sim kartico ob izgubi le te. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno odločila, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja v izvršilnem postopku.

Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve bpp kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev bpp. Tožena stranka je pravilno presodila, da okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je tožnik navedel v svoji vlogi za dodelitev bpp, ne utemeljujejo dodelitve bpp. Kot razlog za neodobritev bpp je tožena stranka pravilno upoštevala, da tožnik v svoji prošnji ni navedel nobenih novih razlogov in ni predložil nobenih dokazov, temveč je navajal ista dejstva kot v ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega je Okrajno sodišče v Murski Soboti s sklepom kot neutemeljen zavrnilo, ker ni bil obrazložen. Navedeno odločitev je kot pravilno potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru, ko je odločalo o tožnikovi pritožbi. To pa tudi po presoji pritožbenega sodišča kaže na to, da izvršilna zadeva, v kateri prosi tožnik za dodelitev bpp nima verjetnega izgleda za uspeh in je ni razumno sprožati (4. alineja 1. odstavka 24. člena ZBPP).

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati, saj tožnik tudi v pritožbi ne navaja nič takega, kar ni zatrjeval že v tožbi in v postopku pri toženi stranki.

Zato je Vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.