Court dismisses appeal as public document proves receipt, defendant failed to prove mismatch between cover and content.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal against a first-instance judgment ordering payment of damages and costs. The defendant argued she missed the hearing due to a discrepancy between the envelope label and the summons content, claiming she never received the correct document. The court rejected this, ruling that the public document (return receipt) proving delivery of the envelope labeled for the specific date is conclusive evidence, and the defendant failed to provide sufficient proof of the alleged mismatch.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 230.čl. ZPP; 3. odst. 230.čl. ZPP: A public document proving the delivery of a summons establishes the fact of receipt; the recipient bears the burden to prove any discrepancy between the envelope's label and the document's content, which was not done here.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Dovoljeno je sicer dokazovati nasprotno, vendar toženi stranki to ni uspelo.
[OBRAZLOŽITEV]
S sodbo zaradi izostanka z dne 7.9.1992 je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči znesek 3.952.274.00 z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti pravdne stroške.
Tožena stranka je z vlogo z dne 21.9.1992 predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Navedla je, da je narok dne 7.9.1992 zamudila iz opravičenega razloga, saj vabila na obravnavo sploh ni prejela.
S sklepom z dne 9.11.1992 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ugotovilo je, da je bila dne 6.8.1992 izdana odredba za vročitev vabila strankam na obravnavo dne 7.9.1992. Odredba je bila izvršena, in je pooblaščenec tožene stranke potrdil prejem pošiljke, katere vsebina je bila bila vabilo na glavno obravnavo.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper ta sklep. Zavzelo je stališče, da bi morala tožena stranka preveriti skladnost navedbe vsebine pošiljke na ovojnici z dejansko vsebino, če ne pri prevzemu, pa vsaj naknadno. Ker ni izkazala, da je ravnala tako, ni mogoče šteti, da je dokazala, da je bil njen izostanek z naroka opravičen.
Proti temu sklepu vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje oziroma, da sklep ustrezno spremeni. Ne soglaša z drugostopnim stališčem, da bi bila dolžna na sodišču preveriti, ali gre za pomoto pri oznaki na ovojnici.
Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila ( 3. odst. 390.čl. ZPP).
Revizija ni utemeljena.
Ugotovljeno je, da je sodišče prve stopnje dne 6.8.1992 izdalo odredbo, s katero je določilo narok za glavno obravnavo dne 7.9.1992. Na odredbi je potrjeno, da sta bili vabili obema strankama odpravljeni dne 10.8.1992. Na povratnici je kot vsebina pošiljke navedeno: gl. obr. 07.09.1992. Pooblaščena oseba tožene stranke je dne 11.8.1992 potrdila prejem pošiljke. Pri takem stanju zadeve ni mogoče upoštevati opravičila tožene stranke, da vsebina pošiljke ni ustrezala označbi na ovojnici. To bi bilo sicer mogoče, vendar bi glede na navedeno morala tožena stranka svoje trditve dokazati. Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno (1. odst. 230.čl. ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati nasprotno (3. odst. 230.čl. ZPP), vendar toženi stranki to ni uspelo. Zato je izpodbijani sklep pravilen.
Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP v zvezi s 4. odst-. 400.čl. ZPP).