Appeal dismissed; late discovery of bank transfers constitutes a valid ground for reopening tax assessment proceedings.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dejstvo, da je davčni organ po izdaji odmerne odločbe izvedel, da so bili na zavezančev račun nakazani denarni zneski (prejemki za priložnostno opravljene storitve) predstavlja obnovitveni razlog.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 20.10.1998, s katero je bila njena pritožba proti odločbi Republiške uprave za javne prihodke - izpostave Ljubljana z dne 1.4.1995 kot neutemeljena zavrnjena. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da se tožniku obnovi postopek odmere dohodnine za leto 1992 (1. točka izreka), da se odločba z dne 10.6.1993 Izpostave Ljubljana, ki je postala dokončna dne 2.7.1993 odpravi in se tožniku kot davčnemu zavezancu na novo odmeri dohodnina za leto 1992 (2. točka izreka) ter da znaša višina dohodnine, odmerjene za leto 1992 4,763.838 SIT (3. točka izreka).

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Za dejstvo, da so bili tožniku kot fizični osebi na njegova bančna računa nakazani denarni zneski (na bančni račun pri T..... dne 4.6.1992 / 100.000 DEM in dne 23.6.1992 / 62.598 DEM, na račun pri A.B. pa dne 8.12.1992 / 100.000 USD) je davčni organ izvedel po dokončnosti odločbe o odmeri dohodnine za leto 1992; zato pritrjuje stališču tožene stranke, da je podan razlog za obnovo postopka po 1. točki 249. člena ZUP (1986). Tožnik v ugotovitvenem postopku ni predložil dokazil o namenu nakazil, torej o tem, zakaj so mu bili omenjeni denarni zneski izplačani. Zato pritrjuje toženi stranki, da navedenih izplačil ni mogoče opredeliti kot dohodkov iz premoženjskih pravic oziroma avtorskih pravic po 1. alinei 1. odstavka 69. člena Zakona o dohodnini (ZDoh), temveč jih je glede na podatke zapisnika Republiškega deviznega inšpektorata opredeliti kot prejemke za priložnostno opravljene storitve po 3. alinei 1. odstavka 13. člena omenjenega zakona. Kot neutemeljene pa je zavrnilo ugovore o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju ter posledično zmotno uporabljenem materialnem pravu. Za tožbi priložena zapisnika o zaslišanju A.A. in B.B. v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani pa je ocenilo, da za odločitev v obravnavani zadevi nista relevantna.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Že v upravnem postopku kot tudi v upravnem sporu je predlagal zaslišanje priče C. ter predložil dokazila, s katerimi je dokazoval pravno naravo izplačil na svoja bančna računa. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da naj ne bi predložil dokazil protispisna ter predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Z dokumenti, ki jih je predložil že toženi stranki, je dokazoval, da je s svojega privatnega računa plačeval storitve podjetju V.; formalna kršitev pravil poslovanja pa še ne dokazuje namena nakazila. Meni, da sta davčna organa oziroma sodišče prve stopnje kršila načelo materialne resnice. Zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi ter se mu prizna stroške postopka.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča, dejstvo, da je davčni organ po dokončnosti odločbe o odmeri dohodnine za leto 1992 izvedel, da je družba D. d.o.o. na tožnikova bančna računa nakazala že navedene denarne zneske, predstavlja obnovitveni razlog po 1. točki 249. člena ZUP (1986). Po navedeni zakonski določbi se namreč postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če se zve, za nova dejstva, ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazili pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je bil denar na bančne račune tožnika kot fizične osebe nakazan brez kakršnekoli predhodne pogodbe, potrdila, pojasnila, ali računa, čemu je nakazilo namenjeno ter da sta davčna organa prve oziroma druge stopnje razpolagala le z bančnimi izpiski, iz katerih nesporno izhaja, da je firma D. d.o.o. sporne zneske nakazala na račun fizične osebe. Ker tožnik (kljub pozivu, da predloži potrdila o omenjenih spornih dohodkih), ni predložil zahtevane dokumentacije, ni dokazano, da bi sporna izplačila predstavljala dohodke iz premoženjskih pravic, in sicer iz avtorskih pravic po 1. alinei 1. odstavka 69. člena ZDoh, po kateri je zavezanec za davke od dohodkov iz premoženjskih pravic fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima v državi ali tujini dohodke iz avtorskih pravic. Sporna izplačila so bila zato (glede na navedbe tožnika samega), opredeljena kot prejemki za priložnostno opravljene storitve po 3. alinei 1. odstavka 13. člena ZDoh, po kateri je zavezanec za davek od osebnih prejemkov fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejema prejemke, dosežene s priložnostnim opravljanjem storitev domačim pravnim in fizičnim osebam ter tujim pravnim in fizičnim osebam, če so storitve opravljene na območju Republike Slovenije. Tudi pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje oziroma tožena stranka pred njim utemeljila svojo odločitev in zavrnila (pri)tožbene ugovore, ki jih tožnik ponovno navaja v pritožbi v upravnem sporu.

V pritožbi uveljavljane ugovore je tožnik pred tem uveljavljal že v tožbi. Z razlogi, s katerimi jih je zavrnilo sodišče prve stopnje se pritožbeno sodišče strinja in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.

Pritožbeno sodišče je spoznalo, da niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 3. odstavka 23. člena ZUS.