Supreme Court dismisses appeal confirming that land registry extracts suffice to prove ownership rights for building permits.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Dokazilo, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču ali drugače posegati v prostor, je tudi zemljiškoknjižni izpisek o lastninski pravici investitorja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 18.1.2002, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote .., Oddelka za urejanje prostora z dne 11.9.2001. Z njo je bilo investitorju A.A. izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo - legalizacijo stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 39 k.o... in za dovozno pot po zemljišču parc. št. 40 k.o.... pod pogoji, navedenimi v odločbi.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki da je investitor A.A. izkazal, da ima pravico posegati v prostor (53. člen ZUN) z zemljiškoknjižnim izpiskom Okrajnega sodišča v Celju z dne 18.12.2000, iz katerega izhaja, da je on lastnik zemljišča parc. št. 39 k.o..., na katerem je zgrajen objekt za legalizacijo katerega gre, ter pisnim soglasjem zemljiškoknjižnih lastnikov zemljišča parc. št. 40 iste katastrske občine (B. in C.B.) za ureditev dovozne poti na parcelo 39 preko njune parcele. Tožničina zatrjevanja, da naj bi bila ona lastnica obeh navedenih nepremičnin, so bila kot nedokazana zavrnjena. Z izdajo lokacijskega dovoljenja tudi ni bila prekršena določba 2. odstavka 54. člena ZUN, po kateri se lokacijsko dovoljenje (med drugim) za objekte, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Ta pa se med drugim pripravi na podlagi določb o prostorsko ureditvenih pogojih (55. člen ZUN). Predmetna lokacija se po prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Občine ... za obdobje 1986 do 1990 nahaja na stavbišču znotraj drugega območja kmetijskih zemljišč, ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih na območju Občine .... Predmetna lokacija je skladna z določili 10. in 12. člena omenjenega odloka, ki dopušča novogradnjo v opredeljenih stavbnih zemljiščih (VIII. Kategorija).

Tožnica v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov navaja, da naj bi bila ona lastnica zemljišč parc. št. 39, 45 ter zemljišča parc. št. 46 preko katerega naj bi potekala dovozna pot. Z odločitvijo upravnih organov, oziroma sodišča prve stopnje, naj bi bila oropana lastništva. Prosi za taksno oprostitev.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 53. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) mora investitor v zahtevi za lokacijsko dovoljenje predložiti tudi dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču ali drugače posegati v prostor. Ker iz zemljiškoknjižnega izpiska Okrajnega sodišča v Celju z dne 18.12.2000 nesporno izhaja, da je na zemljišču parc. št. 39 k.o... vknjižena lastninska pravica na ime investitorja A.A, je slednji kot investitor tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno izkazal, da ima na omenjenem zemljišču pravico graditi oziroma posegati v prostor, kar je zakonski pogoj za izdajo zahtevanega lokacijskega dovoljenja.

V izpodbijanem lokacijskem dovoljenju je dovozni priključek lociran na zemljišču parc. št. 40 k.o..., ki je v lasti B. in C.B. in ne na zemljiščih s parc. št. 45 oziroma 46 k.o..., ki sta v lasti pritožnice M.M. Zato zatrjevanje lastništva omenjenih nepremičnin (parc. št. 45 oziroma 46) na odločitev nima drugačnega vpliva.

Sodišče je s sklepom (2. točka sodbe in sklepa) tožnico oprostilo plačila sodnih taks, razen za tožbo. Oprostitev se po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o sodnih taksah nanaša na vse taksne obveznosti, ki so nastale po vložitvi prošnje za oprostitev, torej tudi na takso za pritožbo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.