Court dismisses appeal against court fee assessment, ruling objection to fee amount constitutes fee calculation request.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's decision to assess court fees at 174.46 EUR. The appellant argued that a prior final ruling had already fixed the fee at a lower amount, claiming the new calculation violated the principle of *ne bis in idem*. The court held that the appellant's objection to the fee payment order legally constituted a request for fee assessment under the relevant statute, rendering the prior ruling on fee exemption inapplicable to the current calculation.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 27. člen Zakona o sodnih taksah; 76. člen v zvezi s 1. odstavkom 72. členom in 2. odstavkom 107. členom Zakona o upravnem postopku: An objection to the payment of court fees constitutes a request for the assessment of court fees, thereby precluding a separate claim based on a prior final decision regarding fee exemption.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožnikovo vlogo, s katero je nasprotoval plačilu z nalogom zahtevane sodne takse, štelo za zahtevo za odmero sodne takse po 1. odstavku 27. člena ZST, saj je tožnik ob nalogu za plačilo sodne takse ugovarjal višini sodne takse.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožniku odmerilo sodno takso v zadevi št. U 175/2004 v višini 174,46 EUR.
V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožnik v zahtevi za izdajo odločbe o odmeri sodne takse oporekal nalogu za plačilo sodne takse z dne 29.1.2007. Po določbi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list RS, št. 20/04 - UPB) je na zahtevo stranke sodišče dolžno izdati odločbo o odmeri takse. Po tarif. štev. 27 ZST znaša taksa za tožbo v upravnem sporu 800 točk, po tarif. štev. 27/3 ZST pa znaša taksa za zahtevo za izdajo začasne odredbe 400 točk, za sklep o zavrženju tožbe po tarif. štev. 28/3 500 točk, za sklep o zahtevi za izdajo začasne odredbe po tarif. štev. 28/4 500 točk, kar skupaj znese 2200 točk. Vrednost točke po 2. odstavku 7. člena ZST se od vložitve tožbe do izdaje odločbe sodišča ni spremenila in je znašala 19 SIT. Upoštevaje sklep o preračunu vrednosti točke iz tolarjev v euro v ZST (Uradni list RS, št. 41/06) znaša vrednost točke po ZST 0,0793 eura, kar skupaj znese 174,46 EUR.
Tožnik vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pritožbo. Navaja, da je z izpodbijanim sklepom odmerjena sodna taksa v višini 174,46 eura, kar je 41.807,59 SIT. Isto sodišče pa je s svojim sklepom, št. U 175/2004-12 z dne 4.2.2005 odločilo, da mora plačati sodno takso v skupnem znesku 30.400,00 SIT (sedaj 126,85 EUR). Ta sklep je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS s sklepom št. I Up 294/2005-2 z dne 18.1.2007. Prvostopno sodišče je pri presoji ali ga bo oprostilo plačila sodne takse ali ne upoštevalo znesek 126,85 eurov in ne 174,46 eurov kot je z izpodbijanim sklepom sedaj odločilo isto sodišče. Gre za odločanje o isti stvari, saj je bilo s pravnomočnim sklepom št. U 175/2004-12 z dne 4.2.2005 že odločeno in sicer da mora plačati sodno takso v znesku 126,85 eurov in nikakor ne 174,46 eurov. Vrhovnemu sodišču RS predlaga, da pritožbi ugodi izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožnikovo vlogo z dne 22.2.2007, s katerim je nasprotoval plačilu z nalogom zahtevane sodne takse v zadevi št. U 175/2004 štelo za zahtevo za odmero sodne takse po 1. odstavku 27. člena ZST, saj je tožnik ob nalogu za plačilo sodne takse ugovarjal višini sodne takse. Z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje je bila taksa na podlagi tarifnih številk, navedenih v izpodbijanem sklepu, upoštevaje vrednost točke na dan izdaje sklepa 19 SIT oziroma 0,0793 eura tožniku tudi po višini pravilno odmerjena.
Neutemeljen je tožnikov pritožbeni ugovor, da naj bi prvostopno sodišče s sklepom, št. U 175/2004-12 z dne 4.2.2005 odločilo, da mora plačati sodno takso v znesku 30.400 SIT oziroma 126,85 eurov. Z navedenim sklepom prvostopno sodišče tožniku ni odmerilo sodne takse, ampak je odločalo o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in predlogu ni ugodilo. V obrazložitvi navedenega sklepa je sodišče res napačno navedlo višino zneska sodne takse, vendar to ne vpliva na pravilnost sklepa o odmeri sodne takse. Pravnomočen je namreč postal samo izrek sklepa št. U 175/2004-12 z dne 4.2.2005 (da se tožnikovemu predlogu za oprostitev sodnih taks ne ugodi), ne pa tudi njegova obrazložitev, v kateri je naveden napačni znesek sodne takse.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 72. člena in 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.