Supreme Court dismisses appeal; legal entity cannot represent another in administrative proceedings under ZPP. Appeal rejected because only natural persons may act as representatives in administrative litigation.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker torej lahko pravno osebo zastopa v upravnem sporu v skladu s citirano določbo 3. odstavka 87. člena ZPP samo fizična oseba, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožečo stranko pravilno pozvalo, da svojo nepopolno tožbo dopolni v odmerjenem roku. Ker tožeča stranka nepopolne tožbe ni dopolnila, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se njena tožba zavrže, pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 2. odstavka 31. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo carinskega organa prve stopnje z dne 14.4.2004.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 3. odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 1. odstavka 22. člena ZUS-1. Ob ugotovitvi, da kot pooblaščenec tožeče stranke nastopa v upravnem sporu oseba, ki ne izkazuje izpolnjevanja pogojev iz 3. odstavka 87. člena ZPP, je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo, da navedene pomanjkljivosti tožbe odpravi tako, da določi novega pooblaščenca (odvetnika ali drugo osebo, ki je opravila pravniški državni izpit), ali pa da sodišču, če se želi zastopati sama, pošlje tri izvode tožbe z lastnoročnim podpisom. Opozorjena pa je bila tudi na pravne posledice, če tega ne stori. Ker tožeča stranka v roku, ki ga je postavilo sodišče v pozivu, ki ga je prejela dne 18.4.2007, pomanjkljivosti tožbe ni odpravila, je sodišče prve stopnje tožbo kot nepopolno zavrglo.

Pooblaščenka tožeče stranke vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi. V pritožbi navaja, da je tožbo vložila kot stranski udeleženec v smislu 1. odstavka 17. člena ZUS-1. Sklicuje se na pooblastilo, ki je bilo dano po določilih carinske zakonodaje, kar pomeni, da je opravljala določena dejanja za deklaranta A. d.o.o., v postopku dokončnega carinjenja volne, uvožene zaradi aktivnega oplemenitenja. Ni imela pooblastila za zastopanje v smislu določb 3. odstavka 87. člena ZPP, temveč je tožbo vložila v svojem imenu kot stranski udeleženec s pravnim interesom. Sodišče prve stopnje je pritožnika zmotno opredelilo kot pooblaščenca v smislu 3. odstavka 87. člena ZPP, saj je vložil tožbo v svojem imenu.

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. odstavku 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP. Po 3. odstavku 87. člena ZPP je v postopku pred višjim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Kot izhaja iz predloženih spisov, je v obravnavani zadevi v tožbi navedena kot tožeča stranka A., d.o.o., kot njen pooblaščenec pa pravna oseba B. d.o.o.. Pravna oseba (razen odvetniške družbe) ne more biti pooblaščenec stranke v upravnem sporu, lahko pa je pooblaščenec na materialnopravnem področju. Ta ugotovitev izhaja neposredno iz 1. in 3. odstavka, a contrario pa tudi iz 4. odstavka 87. člena ZPP. Po naravi stvari ni mogoče, da bi pogoj, naveden v 3. odstavku 87. člena ZPP (opravo pravniškega državnega izpita), izpolnjevala pravna oseba. Da je pojem poslovne sposobnosti v smislu pogojev za pooblaščenca treba razumeti tako, da to po naravi stvari izključuje pravne osebe, je nedvoumno in enotno uveljavljeno stališče v sodni praksi. Ker torej lahko pravno osebo zastopa v upravnem sporu v skladu s citirano določbo 3. odstavka 87. člena ZPP samo fizična oseba, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožečo stranko pravilno pozvalo, da svojo nepopolno tožbo dopolni v odmerjenem roku, v nasprotnem primeru pa bo njena tožba zavržena. Ker tožeča stranka nepopolne tožbe ni dopolnila, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se njena tožba zavrže, pravilna in ima podlago v 2. odstavku 31. ZUS-1. Glede na podano obrazložitev pritožbeni ugovori o pooblastilu, ki je bilo dano pritožniku za dejanja v carinskem postopku, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi 76. v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.