Supreme Court dismisses appeal against rejection of objection to final Supreme Court decision as inadmissible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a first-instance court's rejection of an objection lodged against a final Supreme Court decision. The appellant argued that objections are always permissible and sought to overturn the final ruling, claiming unfair tax liability for their deceased mother. The court ruled that the objection was inadmissible because no legal provision allows challenging final decisions or requesting retrials in the Administrative Dispute Resolution Act, making the objection procedurally invalid.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS) 79. člen; Zakon o upravnem sporu (ZUS) 82. člen: An objection against a final court decision is inadmissible as the Act provides no basis for retrials or objections against final rulings, rendering such procedural attempts void.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Ni pomembno, kako je vloga poimenovana, pač pa njena vsebina; v obravnavani zadevi je tožnik ugovarjal pravnomočni odločitvi vrhovnega sodišča, sprejeti v postopku odločanja o pritožbi, in predlagal ponovitev odločanja v zadevi (oziroma ugoditev tožbi). Ker za ponovitev odločanja v zadevi, v kateri je že pravnomočno odločeno, v ZUS ni podlage, v ZUS pa ni določbe, ki bi zoper pravnomočne odločitve dopuščala ugovor, je bil tožnikov ugovor pravilno zavržen kot nedovoljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku v skladu s 1. odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00; ZUS) zavrglo ugovor tožnika zoper sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 653/2006-2 z dne 13.2.2006. Ugovor je nedopusten, ker je v obravnavni zadevi že pravnomočno odločeno, po določbi 79. člena ZUS je pritožba dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje.
V pritožbi tožnik navaja, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo sklicevati na 79. člen ZUS, ki ureja pritožbo, saj je vložil ugovor, ki je vedno dovoljen. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zatrjuje, da njegova, sedaj že pokojna, mati ne bi smela biti obremenjena s plačilom sodnih taks.
Pritožba ni utemeljena.
Ni mogoče pritrditi pritožbi, ki očita sodišču prve stopnje napačno uporabo določbe 79. člena ZUS. Ni namreč pomembno, kako je tožnik poimenoval svojo vlogo, pač pa dejstvo, da je z njo ugovarjal pravnomočni odločitvi vrhovnega sodišča, sprejeti v postopku odločanja o pritožbi, in predlagal ponovitev odločanja v zadevi (oziroma ugoditev tožbi). Ker za ponovitev odločanja v zadevi, v kateri je že pravnomočno odločeno, v ZUS ni podlage, v ZUS pa ni določbe, ki bi zoper pravnomočne odločitve dopuščala ugovor, je bil tožnikov ugovor pravilno zavržen kot nedovoljen. Z določbo 79. člena ZUS je sodišče prve stopnje samo pojasnilo, zoper katere akte je pritožba kot edino redno pravno sredstvo dovoljena. Okoliščine v zvezi s taksno obveznostjo tožnikove sedaj že pokojne matere pa se ne nanašajo na dejansko podlago izpodbijanega sklepa.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. O pritožbi je bilo odločeno na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1.