Court dismisses appeal against court fee order in administrative dispute regarding land expropriation. Appeal rejected as fees are mandatory under tax law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a first-instance court order requiring payment of court fees totaling 19,950 SIT. The appellant argued that the expropriation authority, not the plaintiff, should bear these costs under the Spatial Planning Act. The court ruled that the obligation to pay court fees is mandatory under the Court Fees Act for initiating any administrative dispute, regardless of the underlying expropriation proceedings.
Legislator headnote
AI generated3. člen ZST; 8. točka 2. člena ZST: Court fees are a mandatory obligation payable to the court upon initiating an administrative dispute, and the Spatial Planning Act does not exempt such proceedings from this requirement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Sodna taksa je obveznost, ki se po 3. členu ZST plačuje pred sodiščem tudi za uvedbo sodnega postopka. Obveznost za plačilo sodne takse v sodnem postopku upravnega spora je določena v 8. točki 2. člena ZST, v ZST pa ni določbe, po kateri se sodne takse ne bi plačevale v sodnem postopku, v katerem je s tožbo izpodbijana odločitev, sprejeta v upravnem postopku razlastitve. 5. odstavek 104. člena ZUreP-1 tudi ne ureja stroškov sodnega postopka (kamor seveda spadajo tudi sodne takse), pač pa upravnega postopka razlastitve.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožniku odmerilo sodno takso za tožbo 15.200 SIT in opomin 4.750 SIT, skupaj 19.950 SIT in mu naložilo, da jo plača v roku 15 dni od prejema tega sklepa na vplačilni račun sodnih taks v RS. Obrazložilo je, da je po 3. in 4. členu Zakona o sodnih taksah (ZST) ob vložitvi tožbe treba plačati sodno takso. Tožnik sodne takse ni plačal za tožbo, vloženo 1.6.2005, pač pa ugovarjal opominu.
V pritožbi tožnik navaja, da je v 4. odstavku 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) določeno, da odškodnino in stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. Zato ni dvoma, kdo bi moral plačati sodno takso. Predlaga, da pritožbeno sodišče postopa po 22. členu Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) in začne ustrezen postopek.
Pritožba ni utemeljena.
Sodna taksa je obveznost, ki se po 3. členu ZST plačuje pred sodiščem tudi za uvedbo sodnega postopka. S tožbo, ki jo je vložil tožnik 1.6.2005, je bila predlagana uvedba sodnega postopka upravnega spora. Obveznost za plačilo sodne takse v sodnem postopku upravnega spora je določena v 8. točki 2. člena ZST, 5. odstavek 104. člena ZUreP-1 pa ne ureja stroškov sodnega postopka (kamor seveda spadajo tudi sodne takse), pač pa upravnega postopka razlastitve. Ker ZST ne določa, da se v sodnem postopku upravnega spora v zadevi razlastitve ne plačujejo sodne takse, tožnik ne more uspeti z zatrjevanjem, da za vložitev tožbe ni dolžan plačati sodne takse, niti da bi sodno takso namesto njega, zoper katerega je po podatkih predloženih spisov uveden razlastitveni postopek, moral plačati razlastitveni upravičenec. Pritožnik tudi ne more uspeti s predlogom, naj vrhovno sodišče postopa po 22. členu ZUstS, saj vloži sodišče zahtevo za presojo ustavnosti zakona po lastni presoji v okviru pristojnosti, ki mu jo daje ustava v 156. členu.
Ker je bila odmera sodne takse tožniku pravilno odmerjena, saj so bile upoštevane določbe ZST in taksne tarife, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. O pritožbi je bilo odločeno na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1.