Appeal dismissed; administrative court did not violate procedural rights by rejecting inadmissible supervisory appeal.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a plaintiff's administrative lawsuit. The plaintiff argued that the court violated procedural rights by focusing on the inadmissibility of a supervisory appeal rather than the merits of denied access to case files. The court held that the notification denying access was not a final administrative act subject to judicial review under the Administrative Procedure Act, as it merely informed the plaintiff of the rejection of a non-remediable supervisory complaint.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 1. člen ZUS; 66. člen 6. odstavek ZDT: The Supreme Court ruled that a notification denying access to a prosecutor's file, issued in response to a supervisory appeal which is not a statutory legal remedy, does not constitute a final administrative act requiring judicial protection under the Administrative Procedure Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
[JEDRO]
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe 3. odstavka 1. člena ZUS, ni utemeljen. Sodišče je tožbo vzelo v obravnavo in ni odklonilo sodnega varstva, ki je predvideno v navedeni zakonski določbi. O zadevi je odločilo meritorno in se pritožbeno sodišče strinja s stališčem, da obvestilo generalne državne tožilke z dne 25.2.2004 ni dejanje, s katerim bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice. Iz tega obvestila izhaja, da je nadzorstvena pritožba, ki jo je vložil pritožnik, neutemeljena zato, ker ta pritožba ni redno pravno sredstvo, ki bi bilo predvideno zoper odločitve okrožnega državnega tožilca v zvezi z zahtevami za pregled spisov. Z navedenim obvestilom Vrhovno državno tožilstvo ni presojalo pravilnosti te odločitve. S tem obvestilom tožena stranka tudi ni preprečila vpogleda v tožilski spis, saj to v skladu z določbo 6. odstavka 66. člena ZDT dovoljuje vodja pristojnega državnega tožilstva in je v njegovi pristojnosti tudi odklonitev vpogleda.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil na podlagi določb 3. odstavka 1. člena ZUS zoper Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, ker naj bi mu bila zaradi nepravilnega postopanja kršeni ustavni pravici do enakega varstva (22. člen Ustave RS) in do pravnega jamstva v kazenskem postopku (29. člen Ustave RS).
V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da nadzorstvena pritožba, ki jo je tožnik vložil zoper obvestilo Okrožnega državnega tožilca v Kopru, da mu ne dovoli vpogleda v spis, ker bi to škodilo interesom postopka, ni pravno sredstvo, ki bi bilo po ZDT (1. odstavek 68. člena) dopustno zoper tako odločitev. Zato z zavrnitvijo nadzorstvene pritožbe, ki je po navedenem zakonskem določilu dopustna le v zvezi z neutemeljeno dolgim in dolgotrajnim reševanjem zadev, ki so dodeljene državnemu tožilstvu, tožniku niso bile kršene zatrjevane ustavne pravice.
Pritožnik s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu po 1. točki 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je stališče prvostopnega sodišča v nasprotju z določbami 3. odstavka 1. člena ZUS, kar pomeni bistveno kršitev postopka v upravnem sporu. Povsem nepomembno je, ali je bila nadzorstvena pritožba dopustna in ali je tožena stranka instančni organ Okrožnemu državnemu tožilstvu in ali je nadzorstvena pritožba pravno sredstvo kot to pojasnjuje sodišče prve stopnje. Nadzorstveno pritožbo je generalna državna tožilka vzela v obravnavo in jo je kot neutemeljeno zavrnila. Tožba je bila vložena zaradi posega v ustavne pravice, do katerih je prišlo z ravnanjem državnega tožilca C.C. in njegovim obvestilom z dne 21.1.2004, kot z obvestilom generalne državne tožilke G.G. z dne 25.2.2004, saj iz obeh obvestil izhaja, da se tožniku odreka pravica do vpogleda v spis. Obe obvestili imata značaj posamičnega akta v smislu 3. odstavka 1. člena ZUS zoper katerega je dovoljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato bi moralo prvostopno sodišče odločati vsebinsko o zatrjevanih kršitvah in ne o tem, ali je bila nadzorstvena pritožba dovoljena ali ne. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.
Odgovor na pritožbo ni bil vložen.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbo, ki jo je vložila tožeča stranka v skladu s pravnim poukom iz izpodbijane sodbe, ki je bila izdana po pravilih ZUS, je vrhovno sodišče presojalo ob pogojih prehodne določbe 2. odstavka 107. člena ZUS-1.
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe 3. odstavka 1. člena ZUS, ni utemeljen. Sodišče je tožbo vzelo v obravnavo in ni odklonilo sodnega varstva, ki je predvideno v navedeni zakonski določbi. O zadevi je odločilo meritorno in se pritožbeno sodišče strinja s stališčem, da obvestilo generalne državne tožilke z dne 25.2.2004 ni dejanje, s katerim bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice. Iz tega obvestila izhaja, da je nadzorstvena pritožba, ki jo je vložil pritožnik, neutemeljena zato, ker ta pritožba ni redno pravno sredstvo, ki bi bilo predvideno zoper odločitve Okrožnega državnega tožilca v zvezi z zahtevami za pregled spisov. Z navedenim obvestilom vrhovno državno tožilstvo ni presojalo pravilnosti te odločitve. S tem obvestilom tožena stranka tudi ni preprečila vpogleda v tožilski spis, saj to v skladu z določbo 6. odstavka 66. člena ZDT dovoljuje vodja pristojnega državnega tožilstva in je v njegovi pristojnosti tudi odklonitev vpogleda. V kolikor tožnik meni, da je bilo dejanje storjeno z ravnanjem državnega tožilca pa tožbe zoper njega ni vložil, zato tega ravnanja ni mogoče presojati v tem upravnem sporu.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo ( 76.člen ZUS-1)