Court dismisses appeal against court fees order, upholding penalty for late tax payment and bank transfer mandate.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker taksni zavezanec v odrejenem roku ni plačal takse, je po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 2. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena in ob upoštevanju 7. člena ZST odločilo, da mora plačati poleg neplačane takse 122,92 EUR še 50% pribitka kot kazensko takso v znesku 61,45 EUR in naročilo banki, da bo morala po pravnomočnosti tega sklepa s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenesti znesek 184,37 EUR na vplačilni račun sodnih taks.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 30. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) ugotovilo, da taksni zavezanec G. d.o.o., (taksni zavezanec), ni plačal v predpisanem 15-dnevnem roku od prejema taksnega opomina dolžne takse za tožbo in sklep v vrednosti 1300 točk, ter takse za taksni opomin v vrednosti 250 točk. Opomin za plačilo takse je bil stranki vročen dne 15.3.2007 (pravilno 26.2.2007). Na podlagi 5. odstavka 7. člena ZST v zvezi z 29. in 30. členom tega zakona mora taksni zavezanec plačati dolžno takso v znesku 122,92 EUR in kazensko takso v višini 50% pribitka na dolžno takso v znesku 61,45 EUR. Na podlagi 30. člena ZST pa je naročilo izvajalcu plačilnega prometa Banki ..., da s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese znesek 184,37 EUR na vplačilni račun sodnih taks z opozorilom, da če na transakcijskem računu taksnega zavezanca ni kritja, mora izvajalec plačilnega prometa blokirati njegova sredstva do višine gornjega zneska, prenos pa izvršiti delno ali pa v celoti takoj, ko bo imel taksni zavezanec kakršnokoli kritje na transakcijskem računu. Z vročitvijo izpodbijanega sklepa navedenemu izvajalcu plačilnega prometa se šteje, da je izvršena prisilna izterjava takse.

Taksni zavezanec s pritožbo izpodbija navedeni sklep sodišča prve stopnje, ker meni, da je nepravilen in nezakonit. Prvostopno sodišče mu je nepravilno obračunalo sodno takso za opomin v znesku 39,65 EUR, ki ga je prejel prej, preden je sploh bilo odločeno o njegovi zahtevi za oprostitev plačila taks. To pomeni, da je bila taksa za opomin izdana prej, preden je bila taksa sploh določena. Meni, da je zavezanec samo za plačilo takse v znesku 103,09 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep prvostopnega sodišča razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Vrhovno sodišče RS je proučilo spis, ki se nanaša na to zadevo (U 313/2006) in ugotovilo, da taksni zavezanec ni plačal sodne takse za tožbo in za sklep ter sodne takse za opomin (za tožbo) po opominu z dne 16.2.2007, ki je bil taksnemu zavezancu vročen dne 26.2.2007, kar izhaja iz poštne povratnice, ki je med sodnimi spisi. Ker taksni zavezanec v odrejenem roku ni plačal takse, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 2. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena in ob upoštevanju 7. člena ZST odločilo, da mora plačati poleg neplačane takse 122,92 EUR še 50% pribitka kot kazensko takso v znesku 61,45 EUR in naročilo novi banki, da bo morala po pravnomočnosti tega sklepa s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenesti znesek 184,37 EUR na vplačilni račun sodnih taks.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor taksnega zavezanca, da naj bi mu bila v tej zadevi nepravilno odmerjena sodna taksa za opomin za tožbo (ki znaša 19, 83 EUR in ne 39,65 EUR kot navaja v pritožbi), ker naj bi opomin prejel prej, preden je bilo odločeno o njegovem predlogu za oprostitev plačila taks. Po podatkih sodnega spisa prvostopno sodišče s sklepom, št. U 313/2006-7 z dne 19.1.2007, zavezančevemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo. Navedeni sklep je postal pravnomočen dne 14.2.2007, taksni opomin pa je bil zavezancu vročen 26.2.2007. Torej ne drži trditev, da naj bi zavezanec prejel opomin še preden je bilo odločeno o njegovem predlogu za oprostitev sodnih taks.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena in 1. odstavka 82. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.