Supreme Court allows appeal against administrative court refusal to waive court fees for sole proprietorship based on Constitutional Court rulings.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek.

[JEDRO]

Glede na določbe ZPP v zvezi z odločbama Ustavnega sodišča RS je plačila sodnih taks možno oprostiti tudi pravne osebe in samostojne podjetnike.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ker je takšna oprostitev možna le za fizično osebo.

Zoper sklep prvostopnega sodišča se tožeča stranka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da vrhovno sodišče njeni pritožbi ugodi ter jo oprosti plačila sodnih taks oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, s stroškovno posledico. Meni, da bi moralo prvostopno sodišče pri odločanju v skladu z ZUS primerno uporabiti 105. a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem je oprostitev stroškov postopka dopustna tudi za samostojne podjetnike, pravne osebe in tudi društva. Torej bi moralo prvostopno sodišče tožečo stranko pozvati, da naj predloži dokazila o svojem finančnem stanju, ne pa da je odločilo zgolj na podlagi določb ZST.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se sicer strinja s presojo prvostopnega sodišča, da iz določbe 13. člena ZST izhaja, da naj bi oprostitev plačila sodnih taks veljala le za fizične osebe. Vendar pa se glede vprašanj postopka, ki v Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) niso urejena, po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo določbe ZPP (UPB-2, Uradni list RS, št. 36/04, 69/05-odl. US, 90/05-odl. US in 43/06-odl. US). Določbe ZPP, ki se nanašajo na oprostitev plačil stroškov postopka, med katere spadajo tudi sodne takse, pa je v ustavnem sporu presojalo Ustavno sodišče RS, in je razveljavilo odločbo 6. odstavka 168. člena ZPP, kolikor gre za sodne takse (Uradni list RS, št. 58/03), in ugotovilo ustavno neskladnost določbe 3. odstavka 497. člena ZPP z učinkom razveljavitve in razveljavilo določbo 105. a člena ZPP (Uradni list RS, št. 90/95). Zavzelo je stališče, da je mogoče plačila sodne takse oprostiti oziroma odobriti obročno plačilo tudi samostojnim podjetnikom in pravnim osebam.

Glede na takšne odločitve Ustavnega sodišča RS pritožbeno sodišče meni, da je treba enake pravice glede plačila sodnih taks omogočiti tudi strankam v upravnem sporu, tudi samostojnim podjetnikom in pravnim osebam, kar je tudi društvo, če te nimajo sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti (5. odstavek 168. člena ZPP-UPB2).

Glede na te določbe pa bi moralo prvostopno sodišče tožečo stranko pozvati, da naj predloži dokazila o svojem finančnem stanju oziroma o tem, da nima sredstev za plačilo sodnih taks oziroma da jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti (5. odstavek 168. člena in 2. odstavek 169. člena ZPP-UPB2). Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, to je določbo 31. člena ZUS-1, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (2. odstavek 75. člena ZUS-1).

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek v smislu napotkov iz tega sklepa.

V skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 je odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridržana za končno odločbo, kar pomeni, da mora tudi o teh stroških odločiti prvostopno sodišče.