Supreme Court ruling dismissed appeal against final administrative court decision as no legal remedy exists.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia dismissed a plaintiff's attempt to file a lawsuit against its own final judgment. The plaintiff, dissatisfied with the administrative court's ruling on land restitution, incorrectly filed a 'lawsuit in the name of the people' instead of a legal remedy. The court ruled that the Supreme Court is the final instance and no further administrative or legal remedies exist against its decisions, citing the Administrative Procedure Act and the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 22. člen 1. odstavek; ZPP 352. člen: No legal remedy is available against a final decision of the Supreme Court of the Republic of Slovenia in administrative proceedings, as it constitutes the last instance of adjudication.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
Zoper odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kot najvišjega sodišča v državi ni dopustno vložiti tožbe ali drugega pravnega sredstva po ZUS-1 oziroma ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožničino pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Novi Gorici, opr. št. U 471/2005-14 z dne 13.7.2006.
Zoper sodbo vrhovnega sodišča je tožnica dne 26.3.2007 na civilni oddelek Vrhovnega sodišča RS vložila zahtevo, ki jo je imenovala "tožba zoper sodbo v imenu ljudstva št. U 471/05.21", temu dopisu pa je priložila sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 1364/2006-4. Ne strinja se z odločitvijo vrhovnega sodišča in vztraja pri tem, da so upravičeni do vračila arondiranih zemljišč, za katera so sklenili pogodbo namesto arondacije.
Tožba ni dovoljena.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni dana pravna podlaga, da bi bilo mogoče zoper sodbo vrhovnega sodišča, izdano v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, saj je tudi v upravnem sporu prav Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot najvišje sodišče v državi (127. člen Ustave Republike Slovenije) zadnja sodna stopnja odločanja.
Glede na to tožničina tožba zoper sodbo najvišjega sodišča v državi ni dovoljena in jo je treba zavreči ob smiselni uporabi 352. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1. V 1. odstavku 22. člena ZUS-1 je določeno, da se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporablja ZPP. V 352. členu ZPP je določeno, da sodišče druge stopnje zavrže s sklepom med drugim tudi nedovoljeno pritožbo. To določbo je vrhovno sodišče uporabilo smiselno tudi v obravnavanem primeru, ko je tožnica zoper sodbo vrhovnega sodišča vložila nedovoljeno "tožbo".
Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba ali drugo pravno sredstvo v upravnem sporu. Tožnica pa lahko, če meni, da so ji s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 1364/2006-4 z dne 21.2.2007, kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine in so izpolnjeni drugi pogoji, predpisani v 50. členu Zakona o ustavnem sodišču, zoper navedeno sodbo v 60 dne od njenega prejema vloži ustavno pritožbo na Ustavno sodišče Republike Slovenije.