Legislator Case Law & Legislation
Sodba II Ips 265/93 ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.265.93 AI generated

Appeal dismissed; defendant must pay unpaid purchase price under Contract Law Art. 516.

Case Number Sodba II Ips 265/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the defendant's appeal against a second-instance judgment ordering payment of an unpaid vehicle purchase price and damages. The lower courts found the plaintiff proved the debt while the defendant failed to verify the amount or prove the plaintiff breached the contract by removing the truck. The court held that appeals based on factual errors are inadmissible and that the defendant must pay the established debt under Contract Law Art. 516.

Legislator headnote

AI generated

čl. 385/3 ZPP; čl. 516 ZOR: An appeal based on a mistaken or incomplete finding of fact is inadmissible, and a party must pay the established purchase price if they have not fulfilled their contractual obligation.

Keywords

AI generated
contractual debt purchase price inadmissible appeal factual error contract breach damages claim ZOR Art. 516

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Če toženec ni plačal dela kupnine v ugotovljeni višini, jo mora poravnati (čl. 516 zakona o obligacijskih razmerjih-ZOR).

[OBRAZLOŽITEV]

V tej pravdi sta nižji sodišči odločili o tožnikovem zahtevku, da mu toženec plača še določen del kupnine za prodani kamion v znesku tolarske protivrednosti 9.500 DEM s pripadajočimi obrestmi, in o toženčevem zahtevku iz nasprotne tožbe, da mu tožnik zaradi kršitve pogodbene obveznosti (odvzema tovornjaka), plača nastalo škodo v višini 228.600,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 1.3.1991 dalje. Prvostopno in drugostopno sodišče sta tožnikovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodili in zavrnili toženčev tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe, ker je tožnik svoje trditve dokazal, toženčevim ugovorom in navedbam pa na podlagi izvedenega dokaznega postopka ni bilo mogoče verjeti.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo. V njej pravi, da jo vlaga iz vseh revizijskih razlogov. Toda vsebinsko izpodbija sodbo drugostopnega sodišča le iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Trdi, da ni bila pravilno ugotovljena višina še dolžnega zneska kupnine in da tudi ni res, da bi se s tožnikom dogovorila, da mora kamion stati do popolnega plačila kupnine. Toženec zato predlaga, naj revizijsko sodišče vse zbrane listine v spisu skrbno znova prouči in naj nato obe sodbi nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Revizija je bila vročena tožniku in javnemu tožilcu RS. Prvi nanjo ni odgovoril in javni tožilec RS se o njej ni izjavil (čl. 390/3 ZPP). Revizija ni utemeljena.

Revizije ni mogoče vložiti iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (čl. 385/3 ZPP). Revizijsko sodišče zato tovrstnih izvajanj tožene stranke ni upoštevalo. Morebitnih bistvenih procesnih kršitev, ki jih stranke v reviziji lahko uveljavljajo (čl. 385/1, tč. 1 in 2 in čl. 385/2 ZPP) pa toženec v reviziji določno ne zatrjuje. Revizijsko sodišče je tako lahko preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje glede procesnih kršitev le v mejah uradnega preizkusa (čl. 386 ZPP) in v okviru uveljavljanega revizijskega razloga napačne uporabe materialnega prava.

Pri tem je ugotovilo, da bistvena procesna kršitev iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni podana. Pritožbeno sodišče pa je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja tudi materialnopravno pravilno odločilo. Če toženec ni plačal dela kupnine v ugotovljeni višini, jo mora poravnati (čl. 516 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Trditve, da je tožnik kot prodajalec kršil pogodbeni dogovor, ko je odpeljal tovornjak, pa toženec ni dokazal. Na tej podlagi zato neutemeljeno uveljavlja svoj odškodninski zahtevek v nasprotni tožbi (čl. 526 ZOR). Revizijsko sodišče je tako toženčevo revizijo lahko le zavrnilo kot neutemeljeno (čl. 393 ZPP), kot je navedeno v izreku te sodbe.