Appeal dismissed; applicant failed to prove significant reduction in living means by court fee payment under fee exemption law.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Tožnik ni izkazal, da bi mu bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, zato predlogu za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno ni bilo ugodeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožnika z dne 20.10.2003 za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo št. U 110/2001-15 z dne 5.9.2003. Ugotovilo je, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 13. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 48/90, 14/91, 38/96, 20/98, 35/98, 50/98, 70/00, 29/01, 41/01, 93/01, v nadaljevanju ZST). V razlogih sklepa je navedlo, da iz potrdila o višini katastrskega dohodka po stanju na dan 30.6.2005 izhaja, da znaša katastrski dohodek s priznanimi oprostitvami za zemljišča prejeta v zakup, 3.084,00 SIT, iz povzetka obračuna pokojninskih in invalidskih prejemkov, izplačanih v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004, pa izhaja, da je pokojnina, izplačana v navedenem obdobju, znašala 2.341.081,00 SIT. Iz kopije obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za mesec julij 2006 pa je razvidno, da je znašala pokojnina 168.649,14 SIT, izplačan pa je bil znesek 130.006,00 SIT. Glede na to in glede na dejstvo, da iz predloženega potrdila o stalnem prebivališču z dne 14.8.2006 izhaja, da ima predlagatelj samsko gospodinjstvo, po presoji sodišča prve stopnje plačilo takse za pritožbo v višini 2000 točk, kar skupaj z opominom znaša 47.500 SIT, ne predstavlja takšnega izdatka, zaradi katerega bi se občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja tožnik. Tudi ob upoštevanju administrativne prepovedi, ki je navedena na obvestilu o izplačani pokojnini za mesec julij 2006 (33.827,00 SIT) po presoji sodišča prve stopnje za izplačanim zneskom plačilo sodne takse za pritožbo ne bi tako občutno zmanjšalo sredstev tožnika, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje, saj plačilo sodne takse predstavlja enkratni znesek in ne dolgotrajnejše obveznosti.

Tožnik vlaga zoper navedeni sklep pritožbo v kateri navaja, da je njegovo materialno in zdravstveno stanje slabo. Ima terjatev do A.A., ki pa ne bo nikoli realizirana in bo moral on povrniti upniku dolg, približno 90.000 EUR. Prevaral ga je odvetnik in tudi Občina, ki mu je izdajala lažna potrdila in ga tako oškodovala, čeprav je preko njegovega zemljišča narejena kanalizacija in zanjo ni prejel nobene odškodnine. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse po ZST. Po določbah 13. člena ZST sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi ji bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik s predloženimi listinami ni izkazal, da bi mu bila s plačilom takse za pritožbo zoper sodbo ter za opomin občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, zato predlogu za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno ni bilo ugodeno. Pri tem je prvostopno sodišče upoštevalo v letu 2004 tožniku izplačano pokojnino (2.341.081,00 SIT), kot tudi višino pokojnine v času odločanja (168.649,14 SIT) ter višino taksne obveznosti (47.500,00 SIT).

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati tožnikov pritožbeni ugovor, da bo moral on poravnati upniku znesek, ki mu ga dolguje A.A. Tudi ne ugovor, da od Občine ni dobil nobene odškodnine v zvezi z gradnjo kanalizacije preko njegovega zemljišča.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena, v zvezi s 1. odstavkom 72. člena ter 2. odstavkom 107. člena ZUS-1, tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.