Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 315/2007 ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.315.2007 AI generated

Supreme Court dismisses appeal when plaintiff did not participate in the original administrative procedure.

Case Number Sklep I Up 315/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the lawsuit. The appellant argued they could sue despite not participating in the underlying administrative proceedings regarding radio frequency allocation. The court ruled that under the Administrative Dispute Act, only parties or third parties involved in the original administrative process have standing to file a dispute.

Legislator headnote

AI generated

36. člen ZUS-1; 17. člen ZUS-1: In an administrative dispute, a party must have participated as a party or third party in the administrative procedure; otherwise, they lack standing.

Keywords

AI generated
standing in administrative dispute participation in administrative procedure ZUS-1 standing requirement radio frequency allocation third party participation

Cited Legislation

AI generated
36. člen ZUS-1
17. člen ZUS-1
V upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta položaja stranke ne more imeti oseba, ki ni sodelovala kot stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku (17. člen ZUS-1).
76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V upravnem sporu ne more biti stranka oseba, ki ni kot stranka ali stranski udeleženec sodelovala v upravnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

S 1. točko izreka sklepa je prvostopno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 27.11.2006. S to odločbo je tožena stranka ugodila predlogu družbe A.A. d.o.o. Celje za spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, prejšnjo odločbo razveljavila in družbi A.A. dodelila druge radijske frekvence za čas od 1.12.2006 do 3.1.2016 pod tam navedenimi pogoji. Z 2. točko izreka sklepa je prvostopno sodišče zavrglo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe in se pri tem sklicevalo na določbe 32. člena ZUS-1. S 3. točko izreka sklepa je na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 zavrnilo tožničino zahtevo za povrnitev stroškov postopka; s 4. točko izreka sklepa pa je na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 zavrnilo tudi zahtevek prizadete stranke A.A. za povrnitev stroškov postopka.

Zoper 1. do 3. točko izreka sklepa se tožeča stranka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da vrhovno sodišče njeni pritožbi ugodi ter v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da naj sodišče prve stopnje sprejme njeno tožbo v obravnavo oziroma, da ga razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje oziroma ga razveljavi, vključno z izpodbijanim upravnim aktom, ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Meni, da je ne glede na to, da v tej zadevi ni bila stranka v upravnem postopku, lahko stranka v upravnem sporu.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je v tem primeru tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe vložila priporočeno po pošti 22.1.2007, torej je že tedaj veljal ZUS-1. Ta pa, kot ji je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, drugače kot prej veljavni ZUS, ureja kdo je lahko stranka v upravnem sporu. V upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta položaja stranke ne more imeti oseba, ki ni sodelovala kot stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku (17. člen ZUS-1). Ker tožeča stranka v upravnem postopku ni sodelovala niti kot stranka niti kot stranski udeleženec, tudi ne more biti stranka v upravnem sporu. To pa pomeni, da je tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe vložila oseba, ki za njuno vložitev ni aktivno legitimirana. Zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je obe pravni sredstvi zavrglo, pri tem je za sovjo odločitev navedlo tudi relevantno pravno podlago in utemeljene razloge.

Ker tožeča stranka ni uspela s tožbo in predlogom za izdajo začasne odredbe, je glede na 4. odstavek 25. člena ZUS-1 pravilna in zakonita tudi odločitev prvostopnega sodišča o tem, da se njen zahtevek za povračilo stroškov upravnega spora zavrne.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.