Court allows appeal against administrative costs ruling due to Constitutional Court invalidating prior statute.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court granted the appeal against the first-instance court's refusal to award litigation costs, ordering the losing party to pay 763.09 EUR. The first instance had rejected the claim based on the then-current text of Article 23(3) of the Administrative Disputes Act, which exempted parties from costs in certain validity challenges. However, the Constitutional Court subsequently partially invalidated that specific provision, requiring costs to be calculated under Article 23(1) instead. Consequently, the Supreme Court modified the lower court's decision to ensure costs were properly assessed and awarded to the successful appellant.
Legislator headnote
AI generatedArticle 23(1) of the Administrative Disputes Act; Article 23(3) of the Administrative Disputes Act; When a Constitutional Court decision partially invalidates a statutory provision governing litigation costs, the lower court's decision on costs must be revised to apply the remaining valid provisions or the general rule, ensuring the successful party is awarded costs in accordance with the current legal framework.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, 2. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa se spremeni tako, da se glasi:
"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v višini 763,09 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da ne bo izvršbe."
[JEDRO]
Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-68/04 z dne 6.4.2006 se tudi v upravnem sporu o zakonitosti akta, strankam priznavajo stroški postopka v skladu z določbami ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožničini tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 16.7.2002, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je zavrnilo tožničin zahtevek za povrnitev stroškov postopka; s sklepom (3. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnico oprostilo plačila sodnih taks.
Prvostopno sodišče je zahtevek za povračilo stroškov zavrnilo na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS.
Zoper 2. točko izreka sodbe in sklepa, ki je po svoji pravni naravi sklep, se tožnica pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano 2. točko izreka sodbe in sklepa spremeni tako, da naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka tožeči stranki z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe in povrnitev stroškov te pritožbe z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje drugostopne sodbe.
Pritožba je utemeljena.
Odločitev prvostopnega sodišča je bila v času odločanja (24.2.2004) še pravilna in zakonita, saj se je opirala na tedanje besedilo 3. odstavka 23. člena ZUS. Vendar pa je Ustavno sodišče RS med pritožbenim postopkom s svojo odločbo, U-I- 68/04-14 z dne 6.4.2006 (Uradni list RS, št. 45/06) delno razveljavilo določbo 3. odstavka 23. člena ZUS, kar posledično pomeni, da je treba o stroških postopka odločati po 1. odstavku 23. člena ZUS tudi v primeru upravnega spora o zakonitosti upravnega akta. Ker se odločbe ustavnega sodišča, s katerim je bil zakon razveljavljen, uporabljajo v vseh še ne pravnomočno končanih postopkih (44. člen Zakona o ustavnem sodišču, ZUstS), je bilo treba odločitev prvostopnega sodišča glede stroškov upravnega spora na prvi stopnji spremeniti in s sklepom pritožbenega sodišča odločiti o stroških upravnega spora na prvi in drugi stopnji (3. točka 3. odstavka 80. člena ZUS-1).
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki je ugotovilo, da je tožnica s tožbo uspela, po spremembi prvostopnega sklepa samo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v višini 763,09 EUR. Ta višina je izračunana na podlagi seštevka točk po 30. tarifni številki Odvetniške tarife (OT), in sicer za tožbo 500 točk, za pripravljalno vlogo 250 točk, za pritožbo 625 točk, skupaj 1375 točk, kar se poveča za 20% DDV in znaša 1650 točk, kar se po 3. odstavku 13. člena OT poveča za materialne stroške v višini 2% OT za pritožbo (drugje ni bilo uveljavljano), to je 12,5 točke, in znese skupaj 1662,5 točke, kar ob vrednosti točke 0,4590 EUR (110 SIT) znese 763,09 EUR.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v tem postopku uporabilo določbe ZUS-1 glede na določbo 1. odstavka 107. člena ZUS-1. Vlogo je obravnavalo kot pritožbo, saj gre za pritožbo zoper sklep o stroških, ki je dopustna po ZPP, ki se glede vprašanj postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, uporablja v skladu z določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1.