Appeal dismissed: Planning permit conditions must follow zoning plan, not separate development plan.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

V določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Ur.l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur.l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 44/97, ki je veljal v času odločanja) ni podlage za to, da bi moralo lokacijsko dovoljenje vsebovati tudi pogoje, ki za ureditev gramoznice določa ureditveni načrt. Lokacijsko dovoljenje v obravnavanem primeru je namreč izdano za poseg v prostor v območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom. Te vrste posegov ZUN obravnava v posebnem poglavju in sicer v določbah 45a do 45j člena. Iz določbe 45h člena izhaja, da se dovoljenje za te vrste posegov izda na podlagi lokacijskega načrta. Ni pa mogoče v njem določiti pogojev, ki so v ureditvenem načrtu določeni za drug poseg v prostor, ki jih bo potrebno upoštevati pri izdaji dovoljenja za izgradnjo športno rekreacijskega centra.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 8.1.2003, s katero je tožena stranka investitorju A.A., d.d. izdalo lokacijsko dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del v gramoznici B v M.S., v obsegu in pod pogoji, ki so navedeni v izreku spornega lokacijskega dovoljenja.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče kot neutemeljeno zavrača tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pri izdaji lokacijskega dovoljenja upoštevati tudi pogoje, določene v ureditvenem načrtu, ki ga je tožeča stranka sprejela z Odlokom o sprejemu ureditvenega načrta za razširjeno območje gramoznice (odlok) in konkretno navesti, da je sestavni del lokacijskega dovoljenja tudi ureditveni načrt iz navedenega odloka. Sodišče ugotavlja, da je bilo sporno lokacijsko dovoljenje izdano za poseg v prostor na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom za avtocesto na odseku Vučja vas - Beltinci, ki ga je sprejela Vlada RS z Uredbo o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor - Slovensko Madžarska meja na odseku Vučja vas - Beltinci (Uredba o lokacijskem načrtu), ki je sestavni del izpodbijanega lokacijskega dovoljenja (2. točka izreka). Zato je podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja lokacijski načrt in ne ureditveni načrt, kot to meni tožeča stranka.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je že v uredbi o lokacijskem načrtu, in sicer v 36. členu določeno, da se pri pridobivanju materiala upošteva raba območja po končanem izkopu - preureditev v športno - rekreacijsko območje ter potrebno sprotno oblikovanje brežin na način, ki bo sprejemljiv za končno rabo gramoznice ter, da se končna raba opredeli s posebnim prostorskim aktom, ki ga sprejme občina in bo namenjen urejanju gramoznice in njene okolice ter navezava na okoliško rabo. Zato meni, da bi moralo lokacijsko dovoljenje vsebovati tudi pogoje, ki jih za ureditev gramoznice bolj natančno določa ureditveni načrt. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijano lokacijsko dovoljenje odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe.

Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ter stranka z interesom A.A. d.d., na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi za odločitev so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 44/97, ki je veljal v času odločanja). V določbah navedenega zakona ni podlage za to, kar v tožbi zatrjuje tožeča stranka in sicer, da bi moralo lokacijsko dovoljenje vsebovati tudi pogoje, ki jih za ureditev gramoznice določa ureditveni načrt. Lokacijsko dovoljenje v obravnavanem primeru je namreč izdano za poseg v prostor v območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom. Te vrste posegov ZUN obravnava v posebnem poglavju, in sicer v določbah 45 a do 45 j člena. Iz določbe 45. h člena izhaja, da se dovoljenje za te vrste posegov izda na podlagi lokacijskega načrta. Zato morajo biti v dovoljenju določeni pogoji iz lokacijskega in ne iz ureditvenega načrta. Uredba o lokacijskem načrtu sicer res, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, določa, da se pri pridobivanju gradbenega materiala upošteva končna raba območja, to je preureditev v športno rekreacijske površine in v zvezi s tem tudi določa pogoje. Te pogoje vsebuje tudi sporno dovoljenje. Ni pa mogoče v njem določiti pogojev, ki so v ureditvenem načrtu določeni za drug poseg v prostor, ki jih bo potrebno upoštevati pri izdaji dovoljenja za izgradnjo športno rekreacijskega centra.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1, ki ga je uporabilo na podlagi določb 1. in 2. odstavka 107. člena tega zakona, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.