Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep I Up 190/2006 ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.190.2006 AI generated

Appeal dismissed; objection to court fee notice deemed as request for fee determination decision.

Case Number Sklep I Up 190/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against a first-instance court's order for court fees, confirming the lower court's decision. The appellants objected to the fee notice and argued the defendant should pay, but the court held that such objections function as requests for a formal fee determination decision under the relevant law. Consequently, the appeal was rejected because the objection was legally treated as a request for the very decision being appealed, rendering the appeal inadmissible for that specific ground.

Legislator headnote

AI generated

1. odstavek 27. člen Zakona o sodnih taksah; Če stranka vloži ugovor zoper opomin oziroma nalog za plačilo sodne takse, se ta šteje kot zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse.

Keywords

AI generated
court fees determination objection to fee notice procedural request supreme court appeal administrative dispute Zakon o sodnih taksah procedural posture

Cited Legislation

AI generated
1. odstavek 27. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1)
2. odstavek 107. člen ZUS-1
76. člen v zvezi s 1. odstavkom 82. členom ZUS-1
1. odstavek 107. člen ZUS-1
AI generated
Sodba VIII Ips 21/2004
Court allows appeal, ruling severance pay claims are privileged debts, not bankruptcy costs.
Sklep I Up 1481/2004
Appeal dismissed; court fees apply retroactively if tax obligation arose before exemption request.
VSL sklep I Cp 1636/2016
Appeal allowed; court tax not recoverable when plaintiff bears procedural costs despite winning.
VSL Sklep I Cpg 374/2017
Appeal dismissed; court fee order is not a judicial decision requiring full ZPP reasoning.
VSM Sodba I Cpg 108/2024
Appeal dismissed; court ruled first instance correctly decided without hearing due to non-contested facts and lack of specific defense.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Če stranka vloži ugovor zoper opomin oziroma nalog za plačilo sodne takse, se ta šteje kot zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) tožnikoma odmerilo sodno takso za sodbo v zadevi, opr. št. U 407/2003-11 z dne 21.11.2005, v višini 19.000,00 SIT, in jima naložilo, da dolg plačata v 15 dneh ter v tem roku predložita sodišču dokazilo o vplačilu sodne takse.

Zoper navedeni sklep se tožnika pritožujeta. Ne strinjata se z odmero sodne takse in predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi in odloči v njuno korist. Takse pa naj plača tožena stranka.

Pritožba ni utemeljena Kot je tožnikoma pravilno že v več primerih pojasnilo prvostopno sodišče, opomin oziroma nalog za plačilo sodnih taks nista akta, zoper katera bi bilo mogoče vložiti pravno sredstvo. Ker sta tožnika z vlogo z dne 2.12.2005 ugovarjala zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 28.11.2005, je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno štelo to vlogo za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse v smislu 1. odstavka 27. člena ZST. Le zoper tako odločbo, to je v tem primeru izpodbijani sklep, je namreč dopustno vložiti pritožbo, ki sta jo tožnika tudi vložila.

Izpodbijani sklep pa je po presoji pritožbenega sodišča pravilen in zakonit. Z njim je odmerjena sodna taksa, ki sta jo tožnika dolžna plačati na podlagi ZST za prvostopno sodbo in v njej vsebovan sklep, opr. št. U 407/2003-11 z dne 21.11.2005.

Ker je predmet tega upravnega spora le odmera sodnih taks, v tem upravnem sporu tožnika ne moreta uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na odločanje v zvezi z njuno pritožbo, ki je glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala revizija, in se pri tem sodišču vodi pod opr. št. X Ips 189/2006. Zato te ugovore vrhovno sodišče zavrača kot neupoštevne.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča. Pri odločanju o pritožbi je vrhovno sodišče uporabilo določbe ZUS-1 na podlagi 1. odstavka 107. člena ZUS-1.