Appeal allowed: Single court decision on lawsuit and fee waiver requires only one court fee.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal regarding the court fee assessment but dismissed objections related to the underlying lawsuit. The first-instance court incorrectly charged separate fees for a single act deciding both the lawsuit and the fee waiver request. The court ruled that since the judgment contains both a ruling and a fee waiver decision, only one fee for the judgment is legally permissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah; Če sodišče z enim aktom odloči o tožbi in o zahtevku za oprostitev plačila sodnih taks, stranka plača le eno sodno takso.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.
[JEDRO]
Če sodišče z enim aktom odloči o tožbi in o zahtevku za oprostitev plačila sodnih taks (sodba in sklep), stranka plača le eno sodno takso, to je sodno takso za sodbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) tožnikoma odmerilo sodno takso za sklep v zadevi, opr. št. U 407/2003-11 z dne 21.11.2005, v višini 9.500,00 SIT, in jima naložilo, da dolg plačata v 15 dneh ter v tem roku predložita sodišču dokazilo o vplačilu sodne takse.
Zoper navedeni sklep se tožnika pritožujeta. Ne strinjata se z odmero sodne takse in predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi in odloči v njuno korist. Takse pa naj plača tožena stranka.
Pritožba je utemeljena Prvostopno sodišče je o tožbi tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 13.10.2003, odločilo s sodbo in sklepom, opr. št. U 407/2003-11 z dne 21.11.2005, in sicer je tožbo A.A. s sklepom zavrglo, tožbo B.B. pa s sodbo zavrnilo, hkrati pa je s sklepom zavrnilo tudi njun predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Dne 28.11.2006 jima je poslalo nalog za plačilo sodne takse za sklep v prej navedeni zadevi in nalog za plačilo sodne takse za sodbo v prej navedeni zadevi. Ker pa je prvostopno sodišče o tožbi in o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odločilo z enim aktom v več točkah izreka sodbe in sklepa, ne more za vsako točko izreka sodbe in sklepa zaračunati posebne sodne takse, temveč lahko obračuna le eno sodno takso za sodbo, saj ta vsebuje tudi del izreka, ki je po vsebini sklep. O obračunu sodne takse za sodbo pa je sodišče odločilo s sklepom, opr. št. 407/2003-16 z dne 9.1.2006, ki ga je vrhovno sodišče potrdilo s svojim sklepom, opr. št. I Up 190/2006-2 z dne 14.3.2007, zato ni podana pravna podlaga za obračunavanje takse še za sklep.
Ker je predmet tega upravnega spora le odmera sodnih taks, v tem upravnem sporu tožnika ne moreta uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na odločanje v zvezi z njuno pritožbo, ki je glede na določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) postala revizija, in se pri tem sodišču vodi pod opr. št. X Ips 189/2006. Zato te ugovore vrhovno sodišče zavrača kot neupoštevne.
Glede na navedeno je pritožba v delu, ki se nanaša na odmero sodne takse za sklep utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep, ne da bi prvostopnemu sodišču v tem delu zadevo vrnilo v ponoven postopek. V zvezi s tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je brezpredmeten tudi nalog za plačilo sodne takse, opr. št. 407/2003-12 z dne 28.11.2005.
Pri odločanju o pritožbi je pritožbeno sodišče uporabilo določbe ZUS-1 na podlagi 1. odstavka 107. člena ZUS-1.