Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 1066/2005 ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.1066.2005 AI generated

Appeal dismissed; plaintiff lacks legal interest to challenge use ban after demolished unauthorized building.

Case Number Sklep I Up 1066/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's rejection of the plaintiff's lawsuit. The plaintiff argued that a legal interest existed to challenge an inspector's ban on using unauthorized buildings, despite the buildings having been forcibly demolished in an administrative enforcement proceeding. The court ruled that because the buildings were destroyed, the plaintiff could no longer violate the use ban or face the threatened fines, thereby eliminating the legal interest required to maintain the administrative lawsuit.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS); Če je objekt, zoper katerega velja prepoved uporabe, odstranjen, tožnik nima pravnega interesa za tožbo zoper ta ukrep.

Keywords

AI generated
legal interest requirement administrative enforcement use ban enforcement demolished unauthorized building lack of legal interest administrative lawsuit dismissal enforcement of administrative decisions

Cited Legislation

AI generated
4. točka 1. odstavek 34. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)
76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1
1. odstavek 107. člen ZUS-1
2. odstavek 82. člen ZUS-1
AI generated
Sklep I Up 312/2011
Supreme Court dismisses appeal against administrative order for fines as it is merely an enforcement measure, not a new decision on rights or obligations.
Sklep I Up 67/2010
Appeal dismissed because the enforcement approval order does not decide on rights, obligations, or legal benefits. The court ruled the act is merely an execution of the original inspector's decision. The Supreme Court held that the appeal was inadmissible as the substantive decision lies with the enforcement title. The court determined the appeal was inadmissible because the act did not determine rights, obligations, or legal benefits, which are reserved for the enforcement title. The court found the first-instance court correctly applied the law by dismissing the appeal. The court concluded that the enforcement approval order is not a reviewable administrative act under the Administrative Dispute Resolution Act. The court held that the appeal was inadmissible as the act did not determine rights, obligations, or legal benefits. The court found the first-instance court correctly applied the law by dismissing the appeal. The court concluded that the enforcement approval order is not a reviewable administrative act under the Administrative Dispute Resolution Act.
Sklep I Up 421/2008
Supreme Court dismisses appeal when plaintiff fails to correct defective complaint against second-instance administrative act.
Sklep I Up 319/2011
Appeal dismissed; permit to enforce order is not an administrative act subject to administrative litigation.
VSRS Sklep I Up 173/2024
Supreme Court dismisses appeal against rejection of administrative execution delay request as procedural act.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Če je brez dovoljenj zgrajen objekt, katerega uporaba je investitorju prepovedana z ukrepom urbanističnega inšpektorja, v upravnem izvršilnem postopku odstranjen, investitor nima več pravnega interesa za tožbo, s katero izpodbija inšpekcijski ukrep prepovedi uporabe (odstranjenega - podrtega) objekta. Taka tožba se zavrže, s pritožbo pa ne more uspeti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 3.2.2004. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 14.8.2003, s katerim je bilo med drugim ugotovljeno, da sta postali odločbi istega organa z isto številko z dne 8.6.1999 in 19.10.2000, izvršljivi. Z njima je bila tožniku prepovedana uporaba objektov, ki jih je zgradil brez predpisanega upravnega dovoljenja. Prvostopni organ je s prvostopnim sklepom hkrati dovolil izvršitev prepovedi uporabe objektov in tožniku zagrozil z denarno kaznijo 100.000,00 SIT, če ne bo takoj prenehal uporabljati objektov.

Prvostopno sodišče je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika. Ugotovilo je namreč, da objektov, katerih uporaba je bila tožniku prepovedana, ni več, ker so bili prisilno odstranjeni v izvršilnem inšpekcijskem postopku. S tem pa je tudi prenehal učinkovati sklep z dne 14.8.2003, vključno z zagroženimi denarnimi kaznimi kot obliko izvršbe z neposredno prisilitvijo.

Zoper sklep prvostopnega sodišča se tožnik pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Odločitev in obrazložitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu pravno ni korektna in materialnopravno ni utemeljena. V sodnem postopku se ugotavlja protipravno ravnanje tožene stranke v tem sporu, kot je razvidno iz začasne odredbe Okrajnega sodišča v Radovljici. Zato je notorno, da je pravni interes tožnika obstoječ tudi v tem upravnem sporu.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

Ena od procesnih predpostavk za upravni spor je tudi pravni interes tožnika za vložitev tožbe. Ta je podan, kadar upravni akt posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto pravno korist. Z, v tem sporu, izpodbijano odločbo tožene stranke in preko nje s prvostopnim sklepom pa je bilo le ugotovljeno, da sta odločbi, s katerima je bila tožniku prepovedana uporaba objektov, zgrajenih brez predpisanega upravnega dovoljenja, izvršljivi, zato je bila tožniku v postopku upravne izvršbe v obliki neposredne prisile za izvršitev teh odločb zagrožena denarna kazen za primer, če teh prepovedi ne bi spoštoval. Ker pa so bili sporni objekti v drugem izvršilnem postopku porušeni, tožnik z izvršljivima odločbama naloženih prepovedi ni mogel več izvajati oziroma kršiti. Zato tudi izvršba s prisilno izpolnitvijo teh odločb preko denarne kazni ni bila več mogoča. Glede na to pa je odpadla tudi pravovarstvena potreba tožnika za presojo odločbe v upravnem sporu, saj izpodbijana odločba očitno ni več posegala v njegove pravice oziroma pravne koristi, saj so bili objekti porušeni in kršitev prepovedi objektivno ni bila več mogoča, posledično pa tudi izterjava zagrožene denarne kazni ne.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v tem postopku uporabilo določbe ZUS-1 glede na določbo 1. odstavka 107. člena ZUS-1. Vlogo je obravnavalo kot pritožbo, saj gre za pritožbo zoper sklep, s katerim se onemogoča nadaljnji postopek (2. odstavek 82. člena ZUS-1).