Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 169/2004 ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.169.2004 AI generated

Appeal dismissed because applicants filed a request for restoration of status after the 8-day deadline expired.

Case Number Sklep I Up 169/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of the applicants' request to restore the previous state. The applicants had filed a lawsuit after the initial 30-day deadline and subsequently filed a request for restoration of status eight days after receiving the rejection notice. The court ruled that the 8-day deadline for restoration is distinct from the 30-day deadline for filing the lawsuit and that the applicants failed to meet the specific statutory time limit.

Legislator headnote

AI generated

2. odstavek 22. člen ZUS; 73. člen ZUS: A request for restoration of the previous state must be filed within an 8-day period from the notification of the decision; failure to file within this specific period results in the rejection of the request, regardless of the applicant's reliance on the 30-day deadline for filing the original lawsuit.

Keywords

AI generated
request for restoration of status 8-day deadline Administrative Dispute Resolution Act procedural time limit supreme court appeal statutory preclusion unjustified delay

Cited Legislation

AI generated
2. odstavek 22. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)
73. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)
68. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Kadar stranka zamudi rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče njen predlog zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo predlog tožečih strank za vrnitev v prejšnje stanje, ki sta ga vložili potem, ko je bila njuna tožba proti odločbi tožene stranke z dne 20.3.2003, s sklepom, opr. št U 787/2003-12 z dne 21.11.2003, kot prepozna zavržena.

V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da sta tožnika prejela sklep o zavrženju prepozno vložene tožbe 26.11.2003 in sta tedaj tudi izvedela za zamudo. Zoper navedeni sklep sta vložila pritožbo, katero je po njeni vsebini in glede uveljavljane razloge štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Za to pravno sredstvo je po 2. odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) določen osemdnevni prekluzivni rok, ki je potekel 4.12.2003, predlog pa je bil vložen 10.12.2003, torej prepozno. Zato ga je sodišče zavrglo.

Tožnica A.R. v svoji pritožbi navaja, da je prišlo do zamude roka za vložitev tožbe zaradi zdravstvenih težav in da ima zato tudi zdravniško potrdilo. V sklepu o zavrženju tožbe je bil naveden 15-dnevni rok za pritožbo. Zato je pri vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje upoštevala ta rok. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeno pritožbo obravnava in odloči, da je bil predlog vložen pravočasno.

Tožnik M.J. v svoji pritožbi ne ugovarja, da je zamudil rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Zamuda je nastala zaradi njegove odsotnosti in ženine bolezni. Držal pa se je pritožbenega roka, ki je bil naveden v sklepu o zavrženju tožbe z dne 21.11.2003. Prilaga dokumente, iz katerih naj bi bila razvidna njegova odsotnost, kar mu je preprečilo, da bi tožbo pravočasno vložil. Ker je spoštoval rok, naveden v pravnem pouku in ni vedel za rok, ki je določen za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo ugodno reši in ugotovi, da je bila tožba vložena pravočasno.

Odgovor na pritožbo ni vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko je ugotovilo in tožnika temu tudi ne ugovarjata, da sta z vlogo, ki sta jo sicer imenovala pritožba, predlagala vrnitev v prejšnje stanje in opravičevala nastanek zamude za vložitev tožbe. V odločbi tožene stranke je bil naveden pravilen pravni pouk in sicer, da imata tožnika možnost sprožiti upravni spor v tridesetih dneh od prejema odločbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta tožbo vložila po preteku tega roka. Zamujeno dejanje (vložitev tožbe) sta opravila, nista pa predlagala vrnitve v prejšnje stanje. Z vložitvijo tožbe je nedvomno prenehal vzrok za zamudo, vendar bi morala vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje hkrati z vložitvijo tožbe. Pritožbeno sodišče meni, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, ko je štelo, da sta tožnika zvedela za zamudo s prejemom sklepa o zavrženju tožbe, vendar to ni vplivalo na pravilnost odločitve, da je bil predlog vložen prepozno. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje sta tožnika vložila po preteku 8-dnevnega roka, ki ga določa 2. odstavek 22. člena ZUS. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je posebno pravno sredstvo in zanj velja po ZUS krajši rok kot za vložitev pritožbe. Zato pritožbeni ugovor, da sta tožnika upoštevala rok, ki je bil naveden v sklepu o zavrženju tožbe, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (73. člen v zvezi z 68. členom ZUS).