Supreme Court dismisses appeal confirming first instance rejection of denationalization claim for third beneficiary. Appeal rejected due to clear evidence of timely request covering all beneficiaries. Court upholds administrative decision based on power of attorney scope. Appeal dismissed as claim covered all beneficiaries despite initial ambiguity. Court confirms administrative decision based on power of attorney scope. Appeal dismissed as claim covered all beneficiaries. Court confirms administrative decision based on power of attorney scope.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Pri presoji dejstva, na katere nepremičnine se nanaša zahteva za denacionalizacijo, je pomembno tudi pooblastilo vlagatelja in vsebina odločbe o nacionalizaciji.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 17.10.2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Murska Sobota z dne 26.3.2003, s katero je bilo odločeno, da upravičencem do denacionalizacije A.B., L.T. in H.B. pripada odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, prvemu v višini 24.586 DEM, drugemu 10.864 DEM in tretji 2.048 DEM, vsem za podržavljena kmetijska zemljišča v k.o. ..., ki so navedena v 3. točki izreka izpodbijane odločbe. Odločeno je še, da se obveznice izročijo skrbniku za poseben primer Z.K. ter navedeno, da je s tem o zahtevku za denacionalizacijo, ki ga je vložil E.T., odločeno v celoti. Tožena stranka je navedla, da je E.T. 11.5.1992 vložil zahtevo za vrnitev premoženja v k.o..., ki je bilo podržavljeno L.T. in A.B. Vlogi je bilo priloženo pooblastilo žene M.T. Iz pooblastila sledi, da pooblašča svojega moža, da vloži zahtevo za vrnitev nepremičnin, ki so bile podržavljene njenemu očetu A.B. in materi H.B. Iz pooblastila še sledi, da velja za vložitev zahteve in za zastopanje v postopku denacionalizacije. Čeprav v zahtevi ni izrecno navedeno, da se zahteva tudi vrnitev premoženja, podržavljenega H.B., je iz pooblastila razvidno, da M.T. zahteva vrnitev premoženja, ki je bilo podržavljeno njeni materi. Zahtevi so priložena tudi vsa potrdila o državljanstvu za vse upravičence, ki so bila izdana istočasno. V zahtevi za denacionalizacijo premoženja ni konkretizirano, ampak se v tem pogledu sklicuje na predložene podatke. Ker so bile predložene odločbe o podržavljenju premoženja tako L.T. kot tudi A.B. in H.B., po presoji tožene stranke ni podlage za ugovor, da ni bilo pravočasno zahtevano premoženje, ki je bilo podržavljeno A.B. S tem, ko je vlagatelj sam in s pooblastilom M.T. zahteval vrnitev premoženja, ki je bilo podržavljeno vsem trem navedenim upravičencem, ko je v roku za vložitev zahteve dostavil listine, ki se nanašajo na podržavljeno premoženje za vse tri upravičence, je po presoji tožene stranke zahteval denacionalizacijo vseh parcel.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Zavrača tožbene ugovore o tem, da vrnitev premoženja po H.B. ni bila zahtevana.

Tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovni postopek. Vztraja pri ugovoru, da se zahtevek ni nanašal na premoženje H.B. V zahtevi to ni bilo navedeno. Zahteva mora biti jasna. Pooblastila ni mogoče šteti kot vlogo. Zahtevek je lahko razviden le iz vloge.

Odgovori na pritožbo niso vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za ugovor, da je bilo v zahtevi za denacionalizacijo izrecno zahtevano samo premoženje, podržavljeno ostalima dvema upravičencema (L.T. in A.B.). Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, je z njunima imenoma zgolj opredeljen položaj E.T. kot vlagatelja zahtevka, ki v nadaljevanju vloge "kot sin in zet" zahteva vrnitev vsega podržavljenega premoženja po predloženih odločbah. V odločbah pa so nedvomno zajete tudi nepremičnine, podržavljene H.B., položaj "zeta" tudi v odnosu na H.B., pa je izrecno razviden iz pooblastila, za katerega tudi pritožbeno sodišče (enako kot tožena stranka in sodišče prve stopnje) meni, da ga je šteti kot sestavni del vložene zahteve. Zahteva pa je bila nesporno vložena pravočasno. To tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je bila zadeva pravočasna tudi v pogledu upravičenke H.B. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, če vloga ni bila jasna oziroma popolna, to ne more iti v škodo upravičenke. Nejasne vloge po ZUP namreč ni mogoče zavreči, ampak jo je treba najprej poslati v dopolnitev, ta pa ni bila zahtevana, ker upravni organ v vsebino vloge očitno ni dvomil. S tem se je očitno strinjal tudi vlagatelj zahteve, saj se je temu ustrezno ves čas in z njegovim sodelovanjem vodil postopek - kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Pritožbeni ugovori, v katerih tožeča stranka ponavlja ugovore, ki jih je postavila že v upravnem sporu na prvi stopnji, na njih pa je bilo pravilno odgovorjeno že z izpodbijano sodbo, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.