Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 59/2005 ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.59.2005 AI generated

Administrative court dismissed appeal for non-compliant complaint lacking specific administrative act under ZUS.

Case Number Sklep I Up 59/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's decision to reject the administrative lawsuit. The appellant submitted vague complaints against multiple tax authorities without identifying specific administrative acts or attaching necessary documents. The court correctly applied Article 29 of the Administrative Dispute Act, which requires a complaint to clearly specify the contested act and its grounds, and rejected the appeal because the appellant failed to cure these defects within the extended deadline.

Legislator headnote

AI generated

28. člen ZUS; 29. člen ZUS: A complaint in an administrative dispute must clearly identify the specific administrative act being challenged and the grounds for the objection; failure to provide this information renders the complaint inadmissible and subject to rejection.

Keywords

AI generated
administrative dispute inadmissible complaint specific administrative act ZUS Article 29 failure to cure defects tax authority dispute procedural requirements

Cited Legislation

AI generated
2. odstavek 29. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)
1. odstavek 29. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)
28. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)
76. člen Zakona o upravnem sporu
1. odstavek 72. člen Zakona o upravnem sporu
2. odstavek 107. člen Zakona o upravnem sporu
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Kaj mora vsebovati tožba, je določeno v 28. členu ZUS. Ker tožnikova vloga take vsebine ni imela, ga je sodišče pozvalo, da svojo vlogo dopolni v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS. Ker tožnik vloge ni dopolnil, je sodišče postopalo pravilno, da je tožbo zavrglo po 2. odstavku 29. člena ZUS.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo, ker tožnik v postavljenem roku ni odpravil njene pomanjkljivosti, sodišče pa zaradi tega zadeve ni moglo obravnavati.

V razlogih navedenega sklepa prvostopno sodišče navaja, da mu je tožena stranka z dvema dopisoma z dne 17.6.2004 odstopila dve tožnikovi vlogi, s katerima naj bi izpodbijal odločbo ali več odločb izdanih na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev. Ob predhodnem preizkusu vlog je ugotovilo, da sta tožnikovi vlogi kot sta bili dostavljeni davčnemu organu in odstopljeni sodišču nerazumljivi in nepopolni, saj izpodbijani akti niso priloženi, iz navedb tožnika pa ni razvidno zoper kateri upravni akt so očitki uperjeni. Zato je z dopisom z dne 1.7.2004 tožnika pozvalo, da sporoči, ali je njegovo vlogo sploh šteti kot tožbo v upravnem sporu ter ga pozvalo naj morebitno izpodbijano odločbo tudi dostavi. Po tožnikovem odgovoru, da vztraja pri tožbi in da se nad ravnanjem davčnih organov nadalje pritožuje, vendar še zmeraj brez navedbe konkretnega upravnega akta, je tožnika z dopisom z dne 13.7.2004 v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS ponovno pozvalo, naj nepopolno in nerazumljivo tožbo dopolni, odredilo mu je 15-dnevni rok za odpravo pomanjkljivosti in ga pri tem opozorilo, da bo, v kolikor v odrejenem roku pomanjkljivosti ne bo odpravil, tožbo zavrglo. Tožnik v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil. V dopisu z dne 16.7.2004 je le navedel, da zaradi časovne stiske ter obsežnosti zadeve v odrejenem roku ne more sestaviti ustrezne tožbe oziroma pripraviti vseh listin za obravnavo pred sodiščem, zato si pridružuje pravico vzeti ves potreben čas in mir za sestavo tožbe oziroma pripadajočega zahtevka. Ker kljub preteku daljšega časovnega obdobja, sodišče prve stopnje ni prejelo nobenih listin oziroma ustreznih pisanj, ki bi pojasnile obravnavano zadevo ter glede na nejasne tožnikove navedbe v zvezi z odškodninskimi zahtevki, sodišče ni moglo oceniti, ali sploh gre za upravno stvar, zaradi nejasnosti in nerazumljivosti vloge pa le-te ni moglo obravnavati.

Tožnik v pritožbi navaja, da se je pri toženi stranki pritožil v večih zadevah : zaradi napačnih obračunov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zaradi posredovanja DURS-a pri neupravičenih terjatvah za tretje osebe, v zvezi z napačnim postopkom v zvezi z izbrisom dveh njegovih podjetij iz sodnega registra, kakor tudi v zvezi s postopki in zahtevki glede plačevanja prispevkov za hčerko, spreminjanjem imena ali priimka hčerke, odločb centra za socialno delo, sodišča, odločb Javnega preživninskega sklada itd. Nedopustna je navedba prvostopnega sodišča, da ni razvidno zoper kateri upravni akt so njegovi očitki uperjeni. Tožba se nanaša na vse zgoraj navedene zadeve, ki so za tožnika povsem razumljive, smiselne in med seboj vzročno povezane v celoto. Nedopustno je, da je upravno sodišče vse te postopke združilo v enega in je iz razloga, da gre za nerazumljiv postopek, katerega nerazumljivost je sodišče samo vzpostavilo, tožbo zavrglo. Zahteva odškodnino za izbris njegovih podjetij in za nevrnitev vloženega kapitala. Zavrnejo naj se tudi vsi taksni zahtevki. Ker mu DURS Koper ponovno pošilja neupravičene zahteve v zvezi s stavbnim zemljiščem, naj ga preneha nadlegovati z neupravičenimi upravnimi akti.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, da je tožnikovo tožbo kot nejasno pa tudi kot nerazumljivo, v skladu z določbami 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo.

Kaj mora vsebovati tožba, da jo sodišče lahko obravnava, je določeno v 28. členu ZUS. V obravnavanem primeru pa, kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa in priloženih upravnih spisov, je tožena stranka odstopila sodišču prve stopnje dve tožnikovi vlogi, v kateri se pritožuje zoper ravnanje davčnih organov. Sodišče je postopalo pravilno, da je tožnika pozvalo, ali je navedeni vlogi sploh šteti za tožbo v upravnem sporu, čemur je tožnik pritrdil. Ker tožnik tudi po ponovnem pozivu sodišča prve stopnje naj nepopolno, pa tudi nerazumljivo tožbo v skladu z določbo 1. odstavka 29. člena ZUS dopolni, ni prejelo nobenih listin oziroma pojasnil katero, oziroma katere odločbe tožene stranke izpodbija, je postopalo pravilno, da je njegovo tožbo zavrglo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena, v zvezi s 1. odstavkom 72. člena ter 2. odstavkom 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.